AI v svojem poročilu, ki ga je v Ljubljani predstavila Amnesty International Slovenije (AIS), opozarja, da so skupni imenovalec grdega ravnanja in mučenja s strani varnostnih sil, policije in državnih organov, protiteroristični ukrepov in kršitve človekovih pravic v imenu varnosti.
Manj smrtnih kazni
*usmrtitve – 28
*samovoljni poboji, mučenje civilistov s strani varnostnih sil – 31
*zaporniki vesti – 34
*zunajsodne usmrtitve – 42
*zaprti brez obtožnic – 54
*smrtne obsodbe – 61
*mučenje, grobo ravnanje – 106
Glede smrtne kazni AI ugotavlja, da jo je od leta 1990 ukinilo 35 držav. V letu 2002 sta smrtno kazen ukinila Ciper ter Srbija in Črna gora, Turčija pa je ukinila smrtno kazen v praksi. Moratorij na smrtne obsodbe je bil uveden v Gvatemali, na Filipinih in ameriški zvezni državi Maryland, za eno leto pa so ga podaljšali v Kirgizistanu. Kot uspeh AI šteje tudi oblikovanje svetovne koalicije proti smrtni kazni.
Varnostni ukrepi ali kršenje človekovih pravic
Glede protiterorističnih ukrepov AI ugotavlja, da se vlade v času povečane negotovosti odločajo za neupoštevanje in spodkopavanje kolektivnega sistema varnosti. Medtem ko ZDA zatrjujejo, da žrtvam v Iraku prinašajo pravičnost, poskušajo spodkopati ICC, ki je mehanizem mednarodne pravičnosti. AI še poudarja, da vojna proti terorizmu sveta ne dela bolj varnega, saj se prepad med ljudmi različnih ver in narodnosti poglablja. Človekove pravice trpijo na račun protiterorističnih ukrepov, ugotavlja AI.
V različnih državah se omejujejo pravice tujcem ali državljanom tujega porekla, vzpostavljajo se sodni sistemi, ki omogočajo aretacije in zapor tujcev brez obtožnic in sojenj, zaostruje se politika podeljevanja azila, vlade pa protiteroristične ukrepe izkoriščajo za spopad s političnimi nasprotniki in novinarji. Omenjene ukrepe so sprejeli Velika Britanija, ZDA, Belorusija, Uzbekistan, BiH, Rusija, Kitajska, Kolumbija in Tajska.
V AI še opozarjajo, da je vojna v Iraku v preteklem letu dni prevladovala na naslovnicah časopisov, vendar pa se je v tem istem obdobju skrito pred očmi sveta nadaljevalo nešteto "pozabljenih" spopadov, ki so v različnih državah, od Slonokoščene obale, Burundija do Kolumbije, Čečenije in Nepala zahtevali visoko ceno.
Slovenija ni izpostavljena
Slovenija tokrat v nasprotju s poročilom za leto 2000 ni omenjena, vendar so v AIS opozorili predvsem na problematiko policijskega nasilja in pritožbenih postopkov na delo policije. Generalna sekretarka AIS Nataša Posel je povedala, da se trenutno ukvarjajo predvsem z novelo zakona o policiji oziroma s pritožbenimi postopki. Poleg tega je organizacija pred kratkim predstavila tudi poročilo odboru ZN proti mučenju, kjer so med drugim opozorili, da Slovenija v kazenskem zakoniku mučenja še vedno ni opredelila kot kaznivo dejanje.
