Poročilo AI: Tudi v Sloveniji prihajalo do napadov na človekove pravice

Nevladna organizacija Amnesty International (AI) je danes objavila letno poročilo o stanju človekovih pravic v 149 državah za leto 2020. V njem ugotavlja, da pandemija covida-19 razkriva izjemno sistemsko neenakost po vsem svetu. 

Nesorazmerno negativno je pandemija prizadela že tako marginalizirane ljudi, etnične manjšine, begunce, starejše in ženske, pa tudi zaposlene v zdravstvu, migrantske delavce in tisti v neformalnem sektorju. Številni med njimi so bili v prvih vrstah boja s pandemijo, a pri tem trpeli posledice preteklega zanemarjenja zdravstvenih sistemov in pičlih ukrepov socialne zaščite, so sporočili iz AI Slovenije.

AI v poročilu ugotavlja izrazito povečanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, pri čemer se veliko žensk in LGBTI oseb sooča z večjimi ovirami pri dostopu do zaščite in podpore zaradi omejitev svobode gibanja in pomanjkanja zaupnih mehanizmov za žrtve.

Opozarja tudi, da so svetovni voditelji pandemijo izkoristili za intenziviranje napadov na človekove pravice. Nekateri so poskušali normalizirati preveč široko zastavljene nujne ukrepe, nekateri pa so v njih videli priložnost za utrditev lastne moči. Ponavljajoč vzorec je bil sprejemanje zakonodaje, s katero so kriminalizirali komentiranje v povezavi s pandemijo.

Svetovni voditelji so hudo škodo povzročili tudi z oviranjem skupnih prizadevanj za okrevanje z blokiranjem ali spodkopavanjem mednarodnega sodelovanja. AI pri tem izpostavlja, da so voditelji bogatih držav pokupili večino svetovne zaloge cepiv.

"Edini izhod iz te zmede je mednarodno sodelovanje. Države morajo zagotoviti, da so cepiva na voljo vsem, povsod in za vsako osebo brezplačno. Farmacevtska podjetja morajo deliti svoje znanje in tehnologijo, da ne bo nihče zapostavljen. Članice G20 in mednarodne finančne institucije morajo zagotoviti odpis dolga najrevnejšim 77 državam, da se te lahko odzovejo in opomorejo od pandemije," je poudarila Agnes Callamard, nova generalna sekretarka AI.

Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, pa je ob objavi letnega poročila izpostavila, da smo bili v Sloveniji v letu 2020 "priča posledicam preteklih slabih odločitev in novim napadom na človekove pravice, tudi pod pretvezo boja proti covidu-19."

Poročilo AI za Slovenijo izpostavlja predvsem visoko število covidnih smrtnih žrtev v domovih za starejše. Stanovalci DSO namreč predstavljajo kar 60 odstotkov vseh smrtnih primerov v Sloveniji. 

Kljub številnim pozivom tudi AI oblasti še niso sprožile sistemskega nadzora nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev domov za starejše v prvem valu epidemije. Oblasti so zatajile tudi ob pripravah na drugi val in s tem "ne le ogrozile človekovi pravici do najvišje stopnje zdravja in do življenja stanovalcev domov za starejše, ampak tudi pravice tam zaposlenih", je ob tem opozorila Poseljeva. 

V poročilu AI izpostavlja tudi, da je bila v lanskem letu ogrožena pravica do mirnega zbiranja. "Med protivladnimi demonstracijami med majem in decembrom je policija izvajala naključna preverjanja identitete ter pridržala in kaznovala nenasilne protestnike zgolj zaradi nošenja provladnih plakatov. Novembra so oblasti občutno zvišale globe za organiziranje in udeležbo na javnih shodih v nasprotju s splošno prepovedjo zbiranja, ki je s prekinitvami veljala večino leta," so zapisali pri AI. 

"S prekinitvami je večino leta veljala splošna prepoved zbiranja, kar ni v skladu z mednarodnimi standardi. Vsako zborovanje bi namreč morale oblasti oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so upravičene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja," je dejala Nataša Posel.

Kritični so v poročilu tudi pravic beguncev in prosilcev za azil, ki jim je bil zavrnjen dostop do mednarodne zaščite, begunci in migranti pa so bili prisilno vrnjeni na Hrvaško. "Takšni kolektivni izgoni so v nasprotju z načelom nevračanja, ki državam prepoveduje vračanje v državo, kjer obstaja resna nevarnost kršitev človekovih pravic," so zapisali pri AI. Pri tem navajajo poročila o razširjenem nasilju in zlorabah s strani hrvaške policije.

Upravno sodišče je decembra lani razsodilo, da so oblasti kršile pravico kamerunskega državljana, da zaprosi za azil, ko je bil brez postopka vrnjen na Hrvaško in posledično v Bosno in Hercegovino. "Sodišče je ugotovilo, da so oblasti ignorirale njegovo prošnjo za azil in v nasprotju z domačo zakonodajo in pravom EU niso zagotovile prevajanja, pravne pomoči ali ocene tveganja mučenja v primeru vračanja."

Vlada je decembra parlamentu predlagala spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, ki bi prosilcem za azil, beguncem in migrantom še naprej omejeval dostop do zaščite, poudarjajo pri Amnesty International. 

Glede nasilja nad ženskami poročilo izpostavlja, da definicija posilstva še vedno temelji na uporabi sile, grožnji s silo ali prisili in ne na privolitvi, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic. Nataša Posel je ob tem pozdravila odločitev, da bo parlament predvidoma maja letos spremenil definicijo posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku po modelu 'ja pomeni ja' in se s tem postavil na stran preživelih spolnega nasilja.

Z visoko stopnjo diskriminacije, brezposelnosti in socialne izključnosti pa se še naprej soočajo Romi, še izhaja iz poročila.