Dogovor o ureditvi sodniških plač je dosežen

"Z zadovoljstvom ugotavljam, da je dogovor prepoznan in potrjen ter da smo tudi na vladi prepoznali pomen sodstva in neodvisnosti sodstva," je v izjavi za medije v državnem zboru poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

"Zavzemam se za povišanje sodniških plač, ne zato, ker izhajam iz sodne veje oblasti, temveč ker vem, kako pomembna je materialna neodvisnost," je o dogovoru povedala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki dodaja, da je bila sodna veja oblasti več let v podrejenem položaju, sodniki pa podplačani.

"Ko sta drugi dve veji oblasti klonili, je sodna ostala z ravno hrbtenico, zato si država ne sme privoščiti nizkih plač sodnikov. Dostojne plače ne pomenijo, da plače poletijo v nebo, temveč da jim omogočijo dostojno življenje," je še dejala Klakočar Zupančičeva.

Plačni dogovor s sodno vejo oblasti vsebuje tudi dodatek za nezdružljivost v višini 10 odstotkov, je sporočila ministrica. Dodatek bodo začeli izplačevati 1. 1. 2024. 

Izhajali so iz plačne lestvice, ki predstavlja tudi izhodišča za prenovo plačnega sistema in razmerje 1:7. "Pri čemer je prvi plačni razred v višini minimalne plače, najvišji razred pa sedemkratnik tega," je pojasnila ministrica in dodala, da so izhajali tudi iz razmerij, ki obstajajo sedaj. 

"Januarja so me večkrat vprašali o interventnem dodatku v višini 600 evrov. Že takrat smo ugotovili, da sodniške plače realno zaostajajo tudi v primerjavi z rastjo plač v javnem sektorju. In interventni dodatek je želel to urediti," je pojasnila ministrica. 

Podrobnosti dogovora bodo urejene v šestih mesecih, kakor določa ustavna odločba, napovedujejo na vladi. Realizacija pa bo urejena z zakonom, ki ga bo moral potrditi DZ. Ministrica pričakuje, da pri tem ne bo težav. 

Odločitev sicer sledi odločbi ustavnega sodišča, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je izrazila pričakovanje, da se bodo zadeve uredile v roku šestih mesecev in "da bo ustavna odločba upoštevana tako, kot mora biti". Čeprav se odločitev ustavnega sodišča nanaša na plače sodnikov, pa bo današnji dogovor veljal tudi za ustavne sodnike in tožilce.

Generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je v imenu sodnikov in sodnic povedala, da je dogovor korak v pravo smer. "Na neustaven položaj sodniki opozarjamo že 15 let." V zadnjem letu so predstavniki vlade in posebna posvetovalna skupina sodnikov in sodnic obravnavali položaj in argumente za izboljšanje položaja sodnikov. "Prizadevali smo si, da bi zagotovili ustavno skladen materialni položaj sodnikov, kar je del vladavine prava in del demokratične ureditve," je dejala Miklavčičeva.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević pa je izrazila pričakovanje, da bo vlada v roku izvršila ustavno odločbo in da je zgodba o sodniških plačah "vsaj zaenkrat in upam, da za čim dlje časa, z mize te vlade".

Kot so po seji vlade sporočili z ministrstva za javno upravo, sta pripravljena dva dogovora, in sicer o ureditvi plač funkcionarjev ustavnega sodišča in o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti ter državnotožilskih funkcionarjev. Za podpis obeh dogovorov je vlada danes pooblastila ministrico Ajanović Hovnik ter ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.

Doseženi dogovor o ureditvi plačnega položaja sodnikov so pozdravili tudi državni tožilci in na vrhovnem sodišču. Kot je poudarila vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij pri vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline, so zadovoljni z umestitvijo državnih tožilcev v plačni steber, kamor so uvrščeni funkcionarji, pa tudi s tem, da je vlada prepoznala nujnost določitve dodatka za nezdružljivost sodniškega poklica.

"Ta dodatek je pomemben predvsem zato, ker opredeljuje izjemno strogost pri morebitnem opravljanju dodatnega dela v sodstvu. Pri nobenem drugem poklicu ta izjemnost ni tako strogo določena," je poudarila vodja Kline. Izrazila je tudi upanje, da se bo današnji dogovor prelil v plače sodnikov in tožilcev v začetku prihodnjega leta.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je v izjavi za javnost izpostavil, da je z današnjim dogovorom dosegel enega od treh prednostnih ciljev, ki si jih je postavil ob nastopu predsedniške funkcije. Po njegovi oceni je k sklenitvi dogovora v precejšnji meri pripomoglo dejstvo, da je vladna stran razumela položaj, v katerem so se znašli slovenske sodnice in sodniki, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Potrdili strategijo za obvladovanje demence do leta 2030

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Osterc je kasneje povedal, da je vlada potrdila tudi strategijo za obvladovanje demence do leta 2030. "Demenca predstavlja izjemen izziv na področju današnje družbe. Treba je zagotoviti dostojno staranje naših prebivalcev, s to strategijo pa dopolnjujemo tudi ostale strategije, predvsem s področja dolgotrajne oskrbe," je dejal.

Eden ključnih ciljev strategije je namreč zagotavljanje dolgotrajne oskrbe za osebe z demenco. Drugi cilji strategije pa se dotikajo tudi zdravljenja oseb z demenco, prepoznavanja bolezni in drugega. 

"Strategija ob tem predvideva, da bodo osebe z demenco dolgo vključene v družbo in okolje ter da bodo kot take v družbi tudi bolje sprejete," je dodal državni sekretar. 

Cilji so še spodbujanje preventivnih programov pred pojavom bolezni, zgodnja diagnostika demence in njej podobnih stanj, izboljšanje postdiagnostične obravnave oseb z demenco, v katero bodo vključeni strokovnjaki z različnih področjih zdravstva in sociale. Strategija predvideva, da bodo osebe z demenco dolgo časa vključene v družbo, domače okolje in  da bodo  te osebe lažje sprejete v družbo.

Na ta način se Slovenija pridružuje najbolj razvitim in socialno naprednim državam, daje podlago za izvajanje dolgotrajne oskrbe na tem področju in pomoč svojcem ter omogoča dostojno staranje.