Akcija vrtičkarji se nadaljuje

Odkar je ljubljanska mestna uprava napovedala vojno vrtičkarjem v okolici spomeniško zaščitenega pokopališča Žale, ne mine dan, ne da bi se vili gosti oblaki dima.

Vrtičkarji rušijo svoje lope in poletne 'rezidence', ki so jih z leti spremenili v prava prebivališča, bolj kot na urejene vrtičarske posesti pa spominjajo na brazilska naselja brezdomcev.

V ognjenih zubljih izginjajo celotne barake, čeprav za Ljubljano in njeno širšo okolico velja popolna prepoved kurjenja v naravi. Na pozive občanov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v okolici Žal, se občasno odzove tudi ljubljanska poklicna gasilska brigada.

Poklicni gasilci so tako danes intervenirali v soseščini državnega Centra za rehabilitacijo invalidov, ki je v neposredni bližini vplivnega območja ljubljanskih Žal. Vodja gašenja je na pomoč poklical še policijo, med drugim tudi zato, ker naj bi prisotni novinarji s snemanjem in dokumentiranjem dogajanja ovirali intervencijo... Pri tem je vodja intervencije spraševal, ali je med ljudmi, ki so bili priča gašenju, morda tudi pristojni inšpektor. Tega seveda ni bilo od nikoder.

Na ljubljanski občini smo se pozanimali, kako teče "akcija vrtičkarji". Povedali so nam, da akcija urejanja vrtičkov poteka najprej v okolici Plečnikovih Žal, ki so uvrščene med evropsko kulturno dediščino. "V nadaljevanju se bo aktivnost razširila še na območja vzdolž vpadnic in obvoznic, ter na območjih varstvenih pasov vodnih virov," je iz županovega kabineta sporočila Kristina Novak. Pri tem naj bi bilo od posamezne lokacije odvisno, ali nadzor opravlja mestna ali pa gradbena in/ali okoljska inšpekcija, ki sta organizirani na ravni RS.

Prav tako nas je zanimalo, kdaj bo občina na podoben način odstranila neestetske stanovanjske barake v vplivnem območju urejanja Žal, ki so nekoč pripadale gradbenemu podjetju za potrebe svojih delavcev med ulicama Med hmeljniki in Žalsko ulico, zdaj pa v njih živijo priložnostni prebivalci Ljubljane, med katerimi je tudi veliko Romov.

Jožka Hegler, direktorica občinskega Javnega stanovanjskega sklada, ki upravlja z barakami v lasti MOL je povedala, da je usoda žalskih barak odvisna od nadomestnih lokacij, ki bodo opredeljene v novih urbanističnih dokumentih oziroma od nujnosti razširitve Žal. "Vsekakor pa je že zaradi njihove dotrajanosti objekte potrebno porušiti čim prej, ker jih ni možno vzdrževati," je še povedala Heglerjeva.

Namera torej obstaja, glede na to, kako so se v preteklosti vlekli postopki 'opredeljevanja novih urbanističnih dokomentov', pa lahko sklepamo, da se odstranjevanja omenjenih barak tudi zaradi socialne vloge barakarskega naselja ob Žalah in akutnega pomanjkanja občinskih najemnih stanovanj, ne bodo lotili tako kmalu.