Na obeh sestankih je beseda tekla o krizi na Bližnjem vzhodu. Na sestankih ugotovili, da je položaj na Bližnjem vzhodu zelo težaven in da je potrebno sprožiti neke nove pobude. Na obeh sestankih so tudi na kratko dotaknili tudi položaja v Iraku, Afganistanu, Iranu, preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje ter skupni evropski varnostni in obrambni politiki.
Po Ruplovih besedah je bila izražena trdna podpora mirovnemu načrtu četverice in obveljalo je mnenje, da stvari ni moč prepustiti same sebi.
Rupel je nakazal, da Slovenije razprave o reformi Varnostnega sveta neposredno ne zadevajo, si pa kot nova članica Evropske unije želi, da bi imela EU v VS ZN svoj sedež, kar pa se po njegovem mnenju še ne bo zgodilo tako kmalu. Po njegovem prepričanju bo nova resolucija o Iraku, ki jo predlagajo ZDA, zelo kmalu sprejeta. Morala bi poudariti vlogo ZN in čimprejšnji prenos suverenosti na Iračane.
" S tem, ko bi se poudarilo potrebo, da se oblast čimprej vrne v roke Iračanom, bi se ustvaril pogoj, ko bi Slovenija lahko nekoliko intenzivneje tudi sama posegla v proces stabilizacije Iraka."
Rupel ima vtis, da se je v torek v New Yorku ustvarjala svetovna politika; šlo naj bi za neko paleto stališč, široko področje soglasja in tudi nesoglasja glede svetovnih problemov.
"Zdi se mi, da se stališča še vedno razlikujejo, vendar do neke mere približujejo, kar me navdaja z upanjem. Govori so bili zelo pomembni in v sklopu vseh stvari in zapletov na nek način tudi pomirjujoči," je dejal Rupel.
"Nismo nesrečni zaradi predloga ustavne pogodbe"
Namen srečanja v New Yorku je bil nadaljevanje razprave o osnutku evropske ustavne pogodbe in pripravah na medvladno konferenco o reformi EU, ki so jo omenjene države začele na srečanju 1. septembra v Pragi. Rupel je po sestanku pojasnil, da je šlo predvsem za prijateljski pogovor o osnutku nove evropske ustave, med katerim so izmenjevali mnenja, nikakor pa niso ustvarjali kakšnega posebnega bloka držav znotraj EU. "Nekatere države se povsem izogibajo združevanju v skupino enakomislečih, kar je nekoliko nenavadno, vendar menim, da je konvencija svoje delo končala in kakšne večje revizije niso smiselne. Tisti, ki smo sodelovali pri sestavljanju nove evropske ustave, nimamo posebnega izgovora, da bi si zdaj premislili," je dejal Rupel.
Kljub temu pa je Rupel dodal, da bi se kakšno stvar še dalo spremeniti na boljše. V Sloveniji je tako precej pomembno vprašanje praga za vstop v evropski parlament, potem vprašanje kvalificirane večine in, kar se Ruplu zdi bistveno, vprašanje t.i. strukturiranega sodelovanja, ki lahko na področju obrambe ustvari več skupin, kar bi lahko bilo po Ruplovem mnenju problematično.
Še naprej pestro
Danes je na programu Ruplovih obveznosti forum voditeljev držav JV Evrope na Univerzi Columbia, kjer bodo razpravljali o viziji novega obdobja te evropske regije. Govora bo predvsem o ukrepih za integracijo Balkana v evroatlantske povezave, gospodarskih reformah, varnosti in vojni proti Iraku.
Slovenski zunanji minister se bo nato sestal s predstavniki Ameriškega judovskega odbora, kasneje pa z izvršno direktorico Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF) Carol Bellamy. Zvečer je na vrsti še srečanje s predsednikom 58. Generalne skupščine ZN Julianom Huntejem.
