"Absurdno je, da mi Lazarjeva očita razžalitev zaradi izjav, v katerih sem povzel samo to, kar v medijih lahko beremo že vse od njenega imenovanja na čelo NPU lansko leto. Enako stališče do njene strokovne usposobljenosti za ta položaj so izrazili že številni strokovnjaki, Lazarjeva pa se šele zdaj počuti razžaljeno, zato ker sem to povedal jaz. In zaradi mojih izjav slabo spi, se počuti osebno prizadeto in diskreditirano," pravi Jevšek, ki zanika, da bi storil kaznivo dejanje, ki mu ga očita Lazarjeva.

Intervju z Aleksandrom Jevškom smo sredi aprila povzeli tudi na naši spletni strani, kjer je o razmerah v slovenski Policiji med drugim dejal: "Tako brutalnih posegov v kadrovsko politiko Policije ne pomnim, pa sem bil v tej službi kar 30 let. Policija mora biti strokovna, neodvisna in ločena od politike. Lahko mirno rečem, da gre za strokovno lustracijo v Policiji. Policija si tako grobih in brutalnih posegov ter napadov na ljudi, ki so vse življenje pošteno delali, ne zasluži." Petro Grah Lazar pa so najbolj zmotile Jevškove besede, ki so se nanašale na vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada: "Nacionalni preiskovalni urad vodi oseba, ki nima vodstvenih izkušenj, oseba, ki nima ne notranje ne zunanje strokovne avtoritete, ki jo predstojnik takšnega organa mora imeti. Poleg tega pa je ta oseba povezana še z nekaterimi ljudmi, ki jih isti NPU preiskuje. V nobeni sodobni evropski državi se to ne bi smelo zgoditi."

Lazarjeva ga je zaradi teh besed kazensko ovadila, Jevšek pa pravi, da s to ovadbo povsem po nepotrebnem obremenjuje kriminaliste, ki bi lahko v tem času opravljali pomembnejša opravila za varnost državljanov. In se čudi, da je doslej takšne izjave niso zmotile, saj so bile že večkrat izrečene od različnih strokovnjakov, ki so komentirali dogajanje na NPU. "Mislim, da lahko povsem upravičeno ocenjujem in komentiram zaposlitve na direktorskem položaju Nacionalnega preiskovalnega urada, saj sem vodil vladno medresorsko delovno skupino za ustanovitev tega urada pred enajstimi leti. Skupaj s sodelavci smo med drugim spisali tudi zakonske pogoje, ki jih mora za zasedbo tega delovnega mesta izpolnjevati direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, tako da to tematiko zelo dobro poznam," razlaga Jevšek, trenutno župan Mestne občine Murska Sobota.

Aleksander  Jevšek je v svojem zagovoru na Policijski upravi Murska Sobota, ki obravnava to zadevo, zanikal, da bi storil kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime Petre Grah Lazar. V oddaji Preverjeno je namreč komentiral kadrovanja in premeščanja v Policiji, zagovarjal pa predvsem stališče, da mora biti Policija avtonomna in neodvisna od politike. Opozoril je, da ga resno skrbi stanje zaradi kadrovanja, saj da kaj takšnega ne pomni: "Politika si želi s kadrovskimi potezami podrediti Policijo z enim samim ciljem – da bodo oni odločali, koga se bo preiskovalo in kaj se bo preiskovalo." Jevšek opozarja, da se o vsem tem pogovarjamo že eno leto, strokovnjaki ves ta čas opozarjajo na to, kar se dogaja v Policiji in na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Zato ga je presenetilo, da je zdaj prav on postal tarča predkazenskega postopka. 

Jevšek: 'Spremenili so zahtevane pogoje za direktorja NPU'

"V času, ko sem bil direktor Uprave kriminalistične policije, smo ustanovili NPU. Da pa bi lahko zagotovili čim boljše delovanje tega urada, smo zastavili tudi ustrezne mehanizme za njegovo kadrovsko neodvisnost in operativno samostojnost. Največji poudarek smo takrat namenili prav načinu in izboru direktorja NPU. Določeno je bilo, da bo direktorja za dobo šestih let, z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja, imenoval generalni direktor Policije, ki bo vezan na pozitivno mnenje posebne strokovne komisije. Za direktorja NPU so bili določeni strogi pogoji za imenovanje, pa tudi posebni pogoji, ki veljajo za kandidate za namestnika generalnega direktorja Policije. Konkretno, najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja in pregona ali kazenskega sodstva. In najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti, oziroma najmanj pet let izkušenj na drugih vodstvenih delovnih mestih."

"Kot pa je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je bila Petra Grah Lazar kot preiskovalka na NPU zaposlena dobra tri leta in ni opravljala vodstvenih izkušenj. Nesporno je, da je Policija oktobra lani objavila nov natečaj, v katerem so spremenili zahtevane pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, iz katerega izhaja, da je eden izmed pogojev najmanj 7 let delovnih izkušenj, brez določene dobe v Policiji in časa izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Iz tega razloga menim, da nisem storil nič protipravnega, če sem izjavil, da NPU vodi oseba, ki nima vodstvenih izkušenj. Predstojnik takšnega organa, kot je NPU, po mojem prepričanju mora imeti vodstvene izkušnje, notranjo in zunanjo strokovno avtoriteto, ki pa je sedanji direktor nima in je iz vseh opisanih razlogov ne more imeti." 

"Glede na vse javno dostopne podatke v medijih, kako so se v zadnjem obdobju menjavali direktorji NPU in o tem, da je bila Petra Grah Lazar favoritinja vladajoče stranke za zasedbo tega delovnega mesta, je po mojem prepričanju trditev o brutalnih posegih v kadrovsko politiko Policije, ki je bila izrečena v oddaji Preverjeno, povsem utemeljena. Da pa je Lazarjeva povezana z nekaterimi ljudmi, ki jih preiskuje NPU, pa sem to povedal na podlagi javno dostopnih informacij v medijih," v svojem zagovoru na očitke odgovarja Jevšek.

Je pa v isti oddaji o razmerah v Policiji govoril tudi strokovnjak za policijska pooblastila in profesor na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Miroslav Žaberl, ki smo ga prav tako povzeli v članku na naši spletni strani: "Dejansko gre za kadrovski cunami. Nekatere zamenjave so skrb vzbujajoče, brutalne. Začelo se je dogajati, kar se prej nikoli ni. Posamezne vodilne delavce v Policiji, predvsem kriminalistične vodje, so začeli blatiti v medijih blizu vladajoči stranki, blatenju pa je sledila zamenjava. To je resen problem, takšne poskuse bi morali v kali zatreti, bodisi že sama politika, ki tega ne bi smela dopustiti. Bodisi policijsko vodstvo, ki bi moralo absolutno zaščititi te posameznike. 

Politični apetiti po Policiji so veliki in politika tega niti ne skriva ... Problem je, če imamo nekompetentne policijske vodje, ki so bili nastavljeni od politike in so servilni. In za njih potem obstaja dvom, ali niso neki podatki prišli prav iz njihovih ust. Tako kot v primeru Počivalška, ko so mediji blizu vladajoče politične opcije že dan ali dva pred hišnimi preiskavami obelodanili, da bo prišlo do preiskav. Za hišne preiskave in prikrite preiskovalne ukrepe pa vemo, da je najslabša možnost, da tisti, ki je preiskovan, za to predhodno izve."

Lazarjeva v kariernem sistemu ne bi mogla priti na to delovno mesto.

Enako stališče kot Jevšek ima tudi profesor Žaberl. Kot pravi, bi morali politično kadrovanje preprečiti s spremembo zakonodaje. "Za najvišja mesta v Policiji bi morali zakonsko urediti takšen sistem, da nova politična garnitura, ki pride na oblast, nekrivdno policijskih vodij ne more razrešiti. S tem bi preprečili vpliv politike na kadrovanje. Takšno ureditev smo že imeli. In drugo – karierni sistem, ki bi doprinesel, da nekdo, ki nima strokovnih kompetenc, ki nima dovolj let dela v Policiji, ne more napredovati. Kar pomeni, da takšna vodja Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je sedaj ustoličena kot vršilka dolžnosti, v kariernem sistemu niti slučajno ne bi mogla priti na takšno delovno mesto. S tem bi potem tudi preprečili vpliv politike na imenovanje najvišjih policijskih šefov. In prihajanje nekompetetnih ljudi na vodilna delovna mesta. Ne more se noben politik, niti minister, vtikati v konkretne policijske postopke," je povedal Žaberl.