Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ustavila postopek proti predsednici stranke SAB Alenki Bratušek zaradi dvomljivega izbiranja kandidatov za člana Evropske komisije leta 2014, ko je vodila vlado. Zadeva je namreč po sedmih letih zastarala.
Spomnimo. Na sporni julijski seji je Bratuškova samo sebe predlagala za kandidatko, česar pa dolgo ni želela priznati javnosti. Še več, potem ko smo zahtevali izpis seje, je ta nenadoma dobila oznako zaupno. Informacijska pooblaščenka je oktobra istega leta ugotovila, da za to ni utemeljenih razlogov, in vladi, ki jo je takrat že vodil Miro Cerar, naložila, naj magnetogram objavi. Trajalo pa je še skoraj leto in pol, da smo ga tudi zares dobili.
Izkazalo se je, da trditve Bratuškove, češ da jo je predlagala stranka, ne držijo. Sejo je namreč odprla z besedami: "Pred vami je predlog, da RS na moj predlog pošlje v Bruselj tri imena – to so mag. Tanja Fajon, g. Karl Erjavec in mag. Alenka Bratušek." Kljub temu je še naprej vztrajala, da se za ugledno in dobro plačano službo v Bruslju ni predlagala sama: "V Bruselj smo poslali seznam treh imen, ki je bil usklajen s koalicijskimi partnerji, imena so predlagale stranke." Opozarjala je tudi, da magnetogram ni bil objavljen v celoti.
Protikorupcijska komisija, ki jo je takrat vodil še Boris Štefanec, je konec leta 2019 ugotovila, da se je Bratuškova na omenjeni seji "znašla v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), pri čemer je kršila tako 1. odstavek 37. člena ZIntPK kot 1. odstavek 38. člena ZIntPK, ki opredeljujeta dolžno ravnanje uradnih oseb v primeru nasprotja interesov". Političarka je zadevo takrat označila za farso in spomnila, da je KPK nasprotje interesov ugotovilo že prej, a je Upravno sodišče akt odpravilo, postopka pa ni vrnilo nazaj v odločanje komisiji. Pritrdilo mu je tudi Vrhovno sodišče, tožilstvo pa je zavrglo kazensko ovadbo GPU, povezano s tem.
Takrat je tudi napovedala, da bosta z odvetnikom ponovno vložila tožbo za odpravo akta, zdaj pa se je izkazalo, da sta bila pri tem uspešna. Upravno sodišče je namreč 19. januarja letos odpravilo ugotovitve KPK o omenjenem primeru. "V sodbi se je Upravno sodišče izreklo, da v obravnavani zadevi ni šlo za ponovljen postopek, pač pa za nov postopek. Tega pa ni bilo več mogoče voditi, saj je prišlo do zastaranja po četrtem odstavku 39. člena takrat veljavnega ZIntPK, ki je določal, da lahko komisija uvede postopek v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj," so danes sporočili s protikorupcijske komisije.
KOMENTARJI (428)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.