Alenki Bratušek s plinskimi maskami izročili voščilnico za poslednje valentinovo

''Valentinovo voščilo MZPP je vezano na ponovno izpostavljeno neambicioznost in nezadostnost Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), kjer se zopet izkazuje že znano dejstvo: našo državo so ugrabili gospodarski akterji in druge interesne skupine. Tovrstno kockanje Slovenije z našimi življenji in usodo tega planeta nam otežuje, da bi vas še lahko razumeli kot avtoriteto. Ne razumemo, kako si sami predstavljate naše skupno življenje, in kot kaže, bomo počasi tudi sami ostali brez duhovitosti. Na koncu nam ne bo preostalo drugega, kot da se pogovarjamo drugače," so sporočili Mladi za podnebno pravičnost.

Bratuškove mladi sicer niso uspeli priklicati, saj je bila v skladu z vnaprej napovedanim urnikom zadržana na terenu. Je pa čestitko v njenem imenu sprejel vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za infrastrukturo Boštjan Lajovic. Pohvalil je ustvarjalnost mladih in izpostavil, da je ta zelo pomembna tudi pri ustvarjanju NEPN. Akcije, kot je današnja, po njegovem prepričanju lahko pomagajo k spreminjanju pogledov.

'Utvara nenehne gospodarske rasti ne vodi v razogljičenje, temveč v uničenje'

Na tej točki so opozorili, da MZPP družbotvorno sodeluje v javni razpravi glede NEPN. Do konca javne razprave bodo sami oddali predloge za dopolnitev tega dokumenta. Z današnjo akcijo želijo pozvati ministrstvo za infrastrukturo, da v sklopu pregledovanja predlogov javne obravnave upošteva vse predlagane ukrepe, ki bi NEPN lahko naredili bolj ambiciozen. Hkrati pozivajo državno upravo, da začne ukrepe iz NEPN izvajati takoj in brez odlašanj.

Mladi za podnebno pravičnost so pred kratkim pripravili tudi poglobljeno okroglo mizo na temo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta RS (NEPN). Trenutno namreč poteka javna razprava glede celovitega NEPN. V NEPN je za obdobje do konca leta 2030 (s pogledom na 2040) kot ključni cilj določeno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za vsaj 36 % glede na leto 2005. Sodeč po poročilu okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) bi morali za dosego cilja 1,5 °C emisije toplogrednih plinov zmanjšati za vsaj 60 % glede na leto 2005. Če sledimo trenutnemu načrtu, smo na poti k dvigu povprečne temperature za najmanj 3 °C.Torej je ta načrt za nas iz očitnih razlogov nesprejemljiv, opozarjajo.

'Razen nesprejemljivih investicij v širjenje obstoječe cestne infrastrukture pravih nastavkov za prihodnje desetletje nimamo'

Podnebna kriza je najbolj kompleksen problem v zgodovini človeštva, izpostavljajo: "Če želimo ta problem uspešno rešiti, menimo, da mora biti ustvarjanje vizij in strateških ciljev za pravično prihodnost interdisciplinaren in deliberativen proces, ki vključuje najširši krog deležnikov. Verjamemo, da lahko pravične prihodnosti in prehode oblikujemo le skupaj, a za to bodo potrebne družbene preobrazbe brez zgodovinske primere. Dovolj je statusa quo; čas je za nov, drugačen način življenja in sobivanja. Skrajni čas je za drzno drugačen model gospodarstva in okoljske politike. Čas je, da razvojne usmeritve Slovenije temeljijo na vrednotah in znanosti!"

Mag. Stane Merše, vodja konzorcija za pripravo NEPN, CEU, IJS, je na vprašanje, kako pripraviti bolj ambiciozen NEPN, na okrogli mizi dejal: "Treba je izostriti predlagane in že obstoječe ukrepe ter začeti tovrstne dokumente implementirati v praksi. Dejstvo je, da imamo ogromno akcijskih načrtov, ki se za zdaj ne izvajajo – ambicija ni dovolj, treba je začeti delati. Pozivam gibanje k sodelovanju. Ali je res smiselno zapreti TEŠ, če nimamo ustrezne alternative, ki bi nadomestila pridelavo elektrike na trajnosten način? Pa vendar bo v enem letu odločitev zagotovo treba sprejeti."

Andrej Gnezda iz Umanotere je povedal, da je "cena za energijo v Sloveniji trenutno prenizka. Zato je treba nujno takoj spremeniti davčne ukrepe in trošarinsko politiko, kar ima lahko učinek na vse sektorje. V Sloveniji imamo opravka z okoli 50 energetskointenzivnimi podjetji. Treba se je torej zavzemati za prestrukturiranje industrije, kar pa nikakor ne pomeni izgube delovnih mest. Ko se bodo dajatve povečale, bodo industrije v to prisiljene. Gre za sledeča vprašanja: kaj proizvajamo, katere materiale uporabljamo in kako?"

Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora je izpostavil, "da je danes stanje v sektorju prometa takšno, da prevoz temelji na osebnem prometu, javni prevoz pa nima sistemske podpore. Razen nesprejemljivih investicij v širjenje obstoječe cestne infrastrukture pravih nastavkov za prihodnje desetletje nimamo. Javni potniški promet je treba spravit na nivo, da bo uporaben in da bo predstavljal resno alternativo ostalim načinom prevoza. To ni raketna znanost, večina evropskih držav to že izvaja. To znanje moramo pridobiti in ga prenesti v Slovenijo."