Alergija na rdeče meso, ki jo povzročajo klopi

Alergija je prvič udarila na morju pred tremi leti, se spominja naš novinarski kolega Gašper Jakomin. "Rdečica, izuščaji po telesu, sploh v predelu dimelj, trebuha," pripoveduje. Sprva je pomislil, da je za to kriva morska voda ali sonce.

Dolgo je imel tudi prebavne težave, zato so zdravniki najprej pomislili na želodčno bakterijo. Nato pa je doživljal še dihalne stiske.

"Ko sem prišel domov z enega službenega terena, sem se – ker je bila alergija tako huda – onesvestil. Enostavno ni šlo drugače – šel sem na urgenco, kjer so mi rekli, da sem malo preveč nervozen, za kar se dobil tudi zdravila," razlaga.

Po vnovičnem, podrobnem pogovoru z alergologinjo, ki ji je slučajno omenil tudi ugriz klopa, pa so mu s krvnim testom potrdili alpha-gal sindrom. Gre za molekulo sladkorja, prisotno v mesu večine sesalcev in slini nekaterih klopov, ki jo lahko z ugrizom prenesejo v človeka.

"Imunski sistem mora z alergenom priti v stik, da se ustvarijo alergijska protitelesa, nato pa ob naslednjem stiku z alergenom lahko pride do reakcije," pojasnjuje alergolog, internist in pnevmolog s Klinike Golnik Mitja Košnik. Kot dodaja, jih ima sicer eden od 50 ljudi. "Ampak od teh, ki imajo alergijska protitelesa, jih ima približno 10 odstotkov težave, 90 odstotkov pa ne."

V primerjavi z ostalimi alergijami na hrano, pa je ta nekoliko bolj zahrbtna, pripoveduje Gašper. "Pojavi se lahko od šest do osem ur kasneje, ali pa naslednji dan, tako da se ti res ne sanja, kje si kaj zaužil ... Vsaj takrat na začetku pa sploh, da bi to povezal s hrano in mesom." "Pri bolnikih, ki se jim recimo anafilaksija razvije ponoči, več ur po zadnjem obroku, takoj pomislimo, morda je pa to to," pravi alergolog Košnik.

Dovolj je lahko že ugriz enega klopa, reakcijo sproži vse rdeče meso, kako huda je, pa je odvisno od količine alergena. "Recimo drobovina ima več tega alergena, zato je prag za reakcijo nižji – se pravi, se reakcije lažje pojavijo, če uživaš drobovino, ali pa če zaužiješ veliko porcijo, če je obrok masten, da je absorbcija večja," razlaga Košnik.

Gašper se mora zdaj izogibati mesu in izdelkom z dodatki živalskega izvora, kar doma ni težko, pravi. "Ko greš v trgovino, moraš pa pogledati na etiketo, ali so kakšni emulgatorji, zgoščevalci ... Najbolj značilen in znan je želatina, ampak so tukaj še drugi, tudi E471, mono- in digliceridi maščobnih kislin so povsod, v vseh piškotih. Tako da slaščice v veliki meri odpadejo."

In tudi pri pripravi hrane v restavracijah je večja možnost kontaminacije. "Moraš biti previden, opozoriti, vprašati. Sam moraš najbolj paziti nase," poudarja Gašper.

Sicer pa ima tudi antihistaminike in samoinjektor adrenalina za primer anafilaksije. Odkar ima alergijo, pa so reakcije na ugrize klopov veliko hujše, dodaja. "Na mestu ugriza nastane bula, potem rdečica, ki ne izgineta tudi po več mesecev. Prisotna je srbečica, oteklina ..."

"Se zgodi tudi – zelo malo bolnikov sicer poznamo – ki ima zaradi te alergije anafilaksijo po ugrizu naslednjega klopa," pravi Košnik. Ta se sicer zgodi dokaj hitro, skoraj nemudoma po ugrizu.

Gašperja bodo zdaj spremljali na dve leti, alergija lahko namreč po več letih tudi izzveni.