KPK: Cantarutti ob nabavi zaščitne opreme kršil zakon o integriteti

Nekdanji državni sekretar Aleš Cantarutti je tako po ugotovitvah komisije "kršil 17. člen Zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)."

KPK poudarja, da se zaveda zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. "Vendar je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način." 

Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče, ugotavlja KPK. "S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje." Opozarjajo tudi, da takšna ravnanja dajejo napačno sporočilo ponudnikom in javnosti, da "posle lahko sklepajo le 'izbrani ponudniki'." KPK opozarja, da so takšna ravnanja nesprejemljiva, tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije. 

Poudarjajo, da je nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, kar je predpogoj, da v Sloveniji pri do dviga zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev. 

Cantarutti je v odgovoru napisal, da se z ugotovitvami ne strinja in da bi še enkrat ravnal popolnoma enako. Kot je še zapisal, mu ni žal, da je takrat sprejel odločitve, kakršne je. Cantarutti ugotavlja, da komisija pri oblikovanju svojih ugotovitev ni upoštevala objektivnih okoliščin tistega časa. Kot je zapisal, je res, da je podpisal dopise za omenjeno družbo, ki si je v "vojnih razmerah" na globalnih trgih prizadevala v Sloveniji pripeljati zaščitno opremo. Podobne dopise pa je podpisal tudi za še nekaj podjetij, ki so si prizadevali podobno. "Nikoli se nisem srečal ali imel neposrednega stika z navedenim podjetjem in veliko večino ostalih podjetij, prepričan pa sem, da je večina v prizadevanjih za dobavo zaščitne opreme delovala iskreno in po najboljših močeh," je zapisal Cantarutti.

Pojasnil je, da čas ni bil na njihovi strani. Že tako dolgi postopki pri uvozu blaga s Kitajske so se v tistem času zaradi presežnega povpraševanja in otežene logistike hitro podaljševali, če si opremo sploh dobil. "Poznavajoč delovanje kitajskih državnih podjetij sem upal, da bodo navedeni dopisi podjetjem pomagali pri njihovih prizadevanjih zaščitno opremo čim prej pripeljati v Slovenijo. Namig, da bi tovrstni dopisi lahko pomagali podjetjem, sem dobil tudi od predstavnikov kitajskih oblasti," je še pojasnil.

Gre za prvo pravnomočno zaključeno zadevo iz sklopa preiskav, ki jih je KPK konec leta 2020 uvedla v zvezi z zaznanimi sumi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri nabavah zaščitne opreme za obvladovanje epidemije covida-19 in o katerih je decembra lani obvestila tudi javnost, so še navedli v KPK.

V času izbruha koronakrize se je ime Aleša Cantaruttija povezoval z afero vmešavanja predstavnikov ministrstva za gospodarstvo in nekaterih politikov v posle pri dobavi zaščitne in druge medicinske opreme, potrebne v epidemiji bolezni covid-19.