Je nekdanjih predsednik mariborskih Demokratov na SDH poslal ponarejene dokumente?

Režiser Aleš Novak je po ustanovitvi stranke Demokrati prevzel vodenje njenega mariborskega mestnega odbora. Ko je avgusta postal član nadzornega sveta Mladinske knjige, pa se je odprlo vprašanje, ali je pred tem pravočasno odstopil s tega položaja. Po zakonu bi namreč moralo od njegovega odstopa s strankarske funkcije do imenovanja za nadzornika v družbi s kapitalsko naložbo države preteči najmanj šest mesecev. Slovenski državni holding (SDH) ima v družbi Mladinska knjiga založba sicer 83,5-odstotni delež.

Kot so konec avgusta navedli v stranki Demokrati, se je Novak s funkcije predsednika mariborskega odbora umaknil že 6. januarja. Tudi Novak je dejal, da je odstopil že pred meseci, več o razlogih za takšno odločitev pa ni želel povedati.

V stranki so pri teh trditvah vztrajali, kljub temu, da je portal Necenzurirano že takrat opozoril na nekatere javne objave mariborskih Demokratov, ki so kazale nasprotno. Kot je razkril, so 27. januarja, torej 20 dni po zatrjevanem odstopu, denimo objavili daljši nagovor, pod katerega se je Novak podpisal kot 'predsednik MO Maribor'. V ponedeljek, 23. marca, pa je Novak v imenu mestnega odbora objavil zahvalo meščanom Maribora za oddajo glasu na volitvah v DZ.

Tudi na vprašanje, kdo je od januarja do avgusta vodil odbor v Mariboru, Demokrati tedaj niso odgovorili. Zatrdili so le, da deluje normalno. Septembra so nato za predsednika odbora izvolili Uroša Kogala.

V uredništvu Necenzurirano.si pa so po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in ob posredovanju Informacijskega pooblaščenca od SDH zdaj pridobili kopijo Novakove odstopne izjave, ob tem pa ugotovili, da "ne gre za skenirano pisno izjavo iz januarja, temveč računalniško ustvarjeno datoteko, ki je nastala šele 14. julija, torej pol leta pozneje". "Novak jo je ustvaril v računalniškem programu, vanjo pa vstavil sliko svojega podpisa," so zapisali. "Identičen podpis je mogoče najti v letnem poročilu Javne agencije za knjigo za leto 2016, ki jo je takrat vodil Novak," so navedli.

Kot so pojasnili, bi bile elektronske sledi pričakovano drugačne, če bi šlo za kopijo že januarja podpisanega dokumenta. "V tem primeru bi bilo mogoče pričakovati datoteko, nastalo s skeniranjem papirnega izvirnika, ne pa dokumenta, sestavljenega v računalniku in opremljenega s sliko podpisa," so opozorili.

Novak je včeraj dejal, da je glede svojega odstopa že vse pojasnil, in ponovil, da je odstopil januarja. Metapodatke, ki dokazujejo kasnejši nastanek dokumenta, pa pripisuje dejstvu, da je dokument takrat shranil v format pdf. Kot je še pristavil, "je to jasno vsakomur z osnovami računalništva".

Necenzurirano sicer navaja, da je v istem času julija nastal tudi dokument o prejemu odstopne izjave, ki naj bi jo predsednik Demokratov Anže Logar podpisal 6. januarja, dva dni po domnevnem nastanku Novakove odstopne izjave.

"Njegov sken je bil ustvarjen 13. julija popoldne, naslednje jutro pa je bil spremenjen. To se je zgodilo samo dve minuti pred nastankom računalniško ustvarjene odstopne izjave Novaka. Oba dokumenta pa je Novak pozneje predložil SDH," so zapisali na portalu Necenzurirano. Dodali so tudi, da je besedilo natisnjeno čez žig in podpis Anžeta Logarja. "To odpira vprašanje, ali je bilo besedilo na dokument dodano naknadno," so navedli.

V SDH pravijo, da so postopke imenovanja Aleša Novaka za nadzornika Mladinske knjige založba izpeljali na podlagi predloženih dokumentov, za resničnost katerih odgovarja kandidat. Če bo ugotovljeno, da je predložil neverodostojne listine, bo SDH predlagal njegov odpoklic, ukrepal bo tudi v primeru ugotovljenih razlogov za sum kaznivega dejanja.

V SDH so pojasnili, da je kadrovska komisija izpolnjevanje pogojev pri Novaku preverila dvakrat – v nominacijskem postopku in ob naknadni preverbi. "Obakrat je presojala na podlagi izjav in listin, ki jih je predložil kandidat. Za resničnost podanih izjav in verodostojnost predloženih listin odgovarja kandidat," so navedli.

Kot so dodali, kadrovska komisija SDH presoja izjave in dokazila, ki jih kandidati predložijo v kandidacijskem postopku. Preveri njihovo vsebino, pa tudi, ali se skladajo z drugimi razpoložljivimi podatki. Ob dvomih od kandidata zahteva dodatna pojasnila in dokazila, kar je storila tudi v tem primeru. Ugotavljanje pristnosti listin je v pristojnosti organov pregona, so poudarili v SDH in dodali, da bodo v primeru, da bodo v postopku ugotovljeni razlogi za sum kaznivega dejanja, o tem obvestili pristojne organe.

Poudarili so, da mora član nadzornega sveta sicer zakonske pogoje izpolnjevati ves čas opravljanja funkcije. Če bo ugotovljeno, da kandidat ob imenovanju pogojev ni izpolnjeval ali da je SDH predložil neverodostojne listine, bo SDH kot večinski delničar predlagal njegov odpoklic. Izrekanje glob medtem ni v pristojnosti SDH.

SDH kandidacijske postopke sicer izvaja sistematično, po vnaprej določenih in javno objavljenih pravilih. Izpolnjevanje pogojev preverja tako pred imenovanjem kot naknadno. Postopke je v zadnjih letih dodatno nadgradil, med drugim na podlagi priporočil Računskega sodišča RS. Med nadgradnjami je tudi jasnejša opredelitev kadrovske komisije do vsakega posameznega pogoja iz zakona o SDH, so še pojasnili.

Z vprašanjem, ali je Novak SDH posredoval potvorjen dokument, s katerim je želel dokazati, da je pravočasno odstopil s funkcije mariborskega odbora Demokratov, pa se bosta zdaj, kot kaže, ukvarjali tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in Policija.

Portal Necenzurirano je danes sicer opozoril na še eno dejstvo, ki nakazuje na to, da Novak z mesta mariborskih Demokratov morda ni odstopil že 4. januarja, kot je trdil. Na njegovi odstopni izjavi je v glavi dokumenta, ki je datiran na nedeljo, 4. januarja, kot ime stranke zapisano Demokrati. Anžeta Logarja. Prav tako je v glavi dopisa, s katerim je predsednik stranke Logar 6. januarja potrdil prejem Novakove odstopne izjave, glava in logotip stranke z imenom Demokrati. Anžeta Logarja. A je stranka odločitev, da v ime poleg besede Demokrati zapiše še predsednikovo ime, sprejela šele na svetu stranke, ki je bil 6. januarja popoldne, v uradnem listu pa je bila sprememba objavljena šele 23. januarja.

Na žigu pri Logarjevem podpisu pa je še vedno žig zgolj z besedo Demokrati, a je besedilo "Lep pozdrav. dr. Anže Logar, Predsednik Demokrati." natisnjeno čez žig in Logarjev podpis. To po navedbah portala odpira vprašanje, ali je bilo besedilo na dokument dodano naknadno.

Z zadevo je seznanjena tudi policija "in bo preverila, ali obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti", so navedli na Policijski upravi (PU) Ljubljana. Dodatnih pojasnil ne dajejo, saj na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, ne morejo odgovoriti zaradi varstva osebnih podatkov.

Podobno pravijo tudi na KPK, kjer so prijavo z očitki, povezanimi z imenovanjem Novaka za člana nadzornega sveta Mladinske knjige in njegovim članstvom v politični stranki prejeli že konec avgusta. "To prijavo obravnavamo v predhodnem preizkusu, zato vam več informacij trenutno ne moremo podati," so navedli.

V Demokratih medtem že dva dni niso dosegljivi, dogajanja pa danes niso želeli komentirati v strankah koalicije in Resnici. So pa nekaj komentarjev podali v opoziciji.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je dejal, da konkretnega primera ne pozna, da pa bi bilo "glede na način njihovega dela povsem možno", da je do nepravilnosti prišlo. "Tisti, ki so največji borci proti korupciji, jo na nek način sami tudi povzročajo," je bil oster. Obregnil se je tudi ob ravnanje na mandatno-volilni komisiji DZ, kjer je bilo tudi z glasovi Demokratov brez razprave zavrnjenih več sodniških kandidatov Sodnega sveta.

"V boju za funkcije stranka Demokrati očitno ne pozna meja. Primer Aleša Novaka, pri katerem so se pojavili resni dvomi o verodostojnosti dokumentov, predloženih v postopku imenovanja za nadzornika Mladinske knjige, odpira vprašanje, ali so bili zakonski pogoji za zasedbo funkcije spoštovani," so zapisali v SD. Ob tem so že sami spomnili, da Novak očitke o antidatiranju dokumentov zanika, "zato morajo pristojni organi dejstva dokončno razjasniti", so zapisali.

Se pa zanje ob tem primeru postavlja tudi širše vprašanje političnega kadrovanja in odnosa do funkcij v javnem interesu. "Dogajanje okoli Aleša Novaka in zapleti v primeru Tee Košir odpirajo vprašanje, ali so v Demokratih javne funkcije razumljene predvsem kot odgovornost do ljudi ali kot sredstvo za utrjevanje politične moči," so navedli. "Takšen pristop spominja na makiavelistično razumevanje politike, pri katerem cilj opravičuje sredstva, politični interes pa postane pomembnejši od pravil, načel in odgovornosti," so dodali.

Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je spomnila, da je Novak v volilni kampanji pred marčnimi volitvami v DZ, ki je torej potekala konec februarja in marca, deloval kot predstavnik Demokratov. "Hodil je namreč na soočenja v imenu Demokratov, predvsem na področju kulture, tudi sama sem bila z njim na soočenjih in takrat ni bilo nobenih omemb, da bi s kakšnih funkcij odstopil. Zdaj sem videla, da so dali odstopno izjavo s 6. januarjem, zato, da je lahko bil imenovan v vodstvo Mladinske knjige. Ne morem se znebiti občutka, da je tja poslan z namenom," je dejala Vrečkova.

Ta namen je po njenem mnenju zrušiti javno platformo za izposojo knjig Cobiss Ela, saj da so takšni pritiski obstajali že v prejšnjem mandatu. Kar se pa tiče samih dokumentov, pa Vrečkova upa, da bodo pristojni to preiskali.