Aleš Šabeder: brez izkušenj iz zdravstva na že drugo ključno zdravstveno funkcijo 

Šabedrovo ime je v zdravstveno sfero konec leta 2017 priletelo kot strela z jasnega. Ekonomist, ki je dotlej vodil Semenarno Ljubljana, je krmilo največje bolnišnice z okoli 8000 zaposlenimi s podporo takrat vodilne v vladi SMC prevzel januarja kot vršilec dolžnosti, sredi februarja pa je dobil polni mandat.

Za direkorja UKC so ga izbrali, ker je imel izkušnje z vodenjem sistemov

Soglasje k njegovemu imenovanju je podala takratna ministrica Milojka Kolar Celarc, soglasja celotne vlade pa ni potreboval, ker je bil imenovan v času poteka sanacije v UKC, ko glede imenovanja velja zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Kljub temu je imel podporo največje vladne stranke.

Tako kot njegov predhodnik Andraž Kopač, novi prvi mož UKC pred prihodom na ta položaj ni imel nobenih izkušenj v zdravstvu. Izbrali so ga, ker ima izkušnje z vodenjem sistemov ter izkušnje s pogajanji s sindikati, je ob njegovem imenovanju za vršilca dolžnosti dejal predsednik sveta zavoda Jože Golobič.

Ob njegovem imenovanju za v. d. generalnega direktorja UKC so bili zelo skeptični v koalicijskih SD in DeSUS, saj da nima izkušenj v zdravstvu. Iste pomisleke so imeli tudi v Sindikatu Kliničnega centra, a so pozneje dejali, da je nanje v kratkem času naredil zelo dober vtis.

Ko je prevzel vodenje UKC od predhodnika Kopača, je med ključnimi prioritetami naštel skrb za bolnike, zagotavljanje podlage za nadaljnjo nemoteno delovanje zavoda, dobre medsebojne odnose, sodelovanje, enakopravno obravnavo vseh zaposlenih, pripravo srednjeročnega načrta, identifikacijo ključnih žarišč in pripravo ukrepov za sanacijo ter umestitev zavoda na evropski in svetovni zemljevid. S svojim programom je prepričal tudi zaposlene v UKC.

Lani UKC z 10 milijoni manj izgube kot leto prej

V tem času se je Šabeder soočal predvsem s sanacijo poslovanja UKC. V lanskem letu je UKC posloval z dobrimi 23 milijoni evri izgube, kar je deset milijonov evrov manj kot v letu 2017, ko je izguba znašala 33,5 milijona evrov. Po prejetju skoraj 80 milijonov evrov sanacijskih sredstev iz proračuna pa so v UKC lani na papirju zabeležili 46,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.

V letu 2018 so v ljubljanskem UKC izvedli za dobrih osem milijonov evrov sanacijskih ukrepov, ki so se po Šabedrovih besedah pokazali tudi v znižanju izgube. Največ sanacijskih učinkov, okoli dva milijona evrov, so ustvarili pri stroških vzdrževanja, pri realizaciji delovnega programa in pri izboljšanju obračuna storitev do zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Dokončnih usmeritev za poslovanje UKC v letošnjem letu vodstvena ekipa še ni izoblikovala. Imajo pa, kot je nedavno pojasnil Šabeder, oblikovana izhodišča za kadrovski načrt, ki predvideva stanje števila zaposlenih, kot je bilo konec leta 2017. Torej znižanje za približno 130 ljudi in izravnan poslovni rezultat.

Zaradi zagotovil UKC vlada ukinila NIOSB

Drug večji izziv je bilo urejanje področja otroške srčne kirurgije. Zaradi zagotovil vodstva UKC, da so uspeli vzpostaviti stabilen in varen program otroške srčne kirurgije, se je aktualna vlada odločila za ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). V UKC pa so januarja znova ustanovili center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Letos v UKC načrtujejo od 80 do 100 operacij bolnikov s prirojeno srčno napako.

Ministrstvo je v poročilu o izvajanju programa otroške srčne kirurgije v UKC, ki ga je v teh dneh posredovalo parlamentarnemu odboru za zdravstvo, ocenilo, da program poteka uspešno in da se stanje na tem področju ureja. Obenem je opozorilo, da bo zaradi nizkega števila bolnikov Slovenija na tem področju še naprej odvisna od sodelovanja s tujino. Je bilo pa dogajanje v otroški srčni kirurgiji v teh dneh vendarle znova pod drobnogledom medijev. Časnik Finance je namreč poročal o zapletih pri operaciji srčne zaklopke pri 14-letni deklici v začetku februarja. V UKC so očitke zanikali, so pa odredili izredni interni nadzor, ki še poteka.

Šabeder delal v Semenarni, Mercatorju, Petrolu in Boschu

Šabeder je sicer Ptujčan. Rojen je bil leta 1970, po izobrazbi pa je ekonomist; diplomiral je na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Po študiju je ostal v Ljubljani in tam gradil kariero, večinoma se je ukvarjal s področji vele- in maloprodajne trgovine, marketinga in financ.

V UKC je prišel s položaja predsednika uprave Semenarne Ljubljana z okoli 300 zaposlenimi. Pod njegovo taktirko je Semenarna uspešno končala postopek prisilne poravnave, v katero so jo pahnili prejšnji italijanski lastniki.

Na čelu Semenarne je bil od leta 2014, pred tem pa je bil med drugim na več vodstvenih položajih v večjih poslovnih sistemih - Mercatorju in Petrolu.

V Mercatorju je bil tako skoraj dve leti in pol direktor maloprodaje, pred tem pa med drugim slaba tri leta direktor veleprodaje.

V Petrolu je delal med letoma 2006 in 2008, med drugim je tam vodil divizijo za dodatni asortiman. Pred tem je bil direktor družbe Top service, več let pa je delal tudi pri Boschu.