Ali bodo bolniki prikrajšani?

Uvajanje obveznega predpisovanja zdravil z generičnim imenom, še posebej pa navodilo, da mora farmacevt v lekarni izdati najcenejše zdravilo, je strokovno in pravno sporen ukrep, je dejala nekdanja direktorica urada za zdravila Nada Irgolič na novinarski konferenci Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. 

Kot opozarja Irgoličeva, so generična zdravila kopije originalnih zdravil, ki prihajajo na trg s precejšnjim časovnim zamikom. Generična zdravila imajo sicer enako zdravilno učinkovino in enako farmacevtsko obliko, nimajo pa enakih pomožnih sestavin, poudarja. Njihova biološka uporabnost in podobnost z originalnim zdravilom se dokazuje s študijo, ki pa se izvaja na manjšem številu zdravih mladih prostovoljcev, kar po njenem mnenju ni dovolj za celovito in dokončno oceno pričakovanega rezultata zdravljenja širšega števila bolnikov, predvsem bolnikov s kroničnimi boleznimi in bolnikov, ki sočasno jemljejo več zdravil.

Variabilnost delovanja zdravil na splošno je pogojena z različnimi dejavniki, med katerimi so različne pomožne sestavine ob enakih učinkovinah, razlike v tehnoloških postopkih izdelave zdravila in razlike pri bolnikih samih. Te pa lahko sprožajo številne neugodne in nepredvidene odzive na zdravila, je opozorila.

Poplava cenejših zdravil?

Po njenem mnenju obstaja bojazen pojava večjega števila različnih cenejših generičnih zdravil z uvedbo paralelnega uvoza z namenom pridobitve cenejših zdravil, ki se bo izvajal po poteh, pri katerih je upravičen dvom v zagotavljanje kakovosti in s tem tudi varnosti zdravil.

Pri kroničnih bolnikih, še posebej na področju srčno-žilnih bolezni in na primer pri diabetesu, je stabilnost kakovostnega zdravljenja in odsotnost nastanka klinično pomembnih razlik v učinkovitosti še posebnega pomena. Zato je obveznost izdajanja izključno najcenejših generičnih zdravil s strokovnega vidika nesprejemljiva, ker dolgoročno vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, je prepričana in dodaja, da takšen ukrep predvsem onemogoča sledenje terapije.

Po njenem mnenju pa napovedani ukrep Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) postavlja pod vprašaj odgovornost tako zdravnikov, ki so odgovorni za zdravljenje, kot farmacevtov, katerim nalaga odgovornost, ki ni skladna z veljavno zakonodajo.

Zdravnik mora izbrati ustrezno zdravilo

Glede spornosti nalaganja dodatne odgovornosti na farmacevte se strinja tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš. Zdravnik je tisti, ki izbere konkretno zdravljenje in zdravilo in s tem tudi prevzame odgovornost", poudarja Poredoš. Zato mora po Poredoševem mnenju zdravnik dejansko izbrati konkretno zdravilo, v konkretni škatlici.

Če bo ZZZS utemeljil, da so prihranki ob uvedbi sistema generičnega predpisovanja zdravil zadostni, in če bi zagotovili dejansko natančne pogoje predpisovanja, potem naj še vedno zdravnik izbere zdravilo. Zakaj bi to prenašali na farmacevta, se sprašuje Poredoš. Pri tem je dodal, da bi pri uvedbi takšnega ukrepa potrebovali ustrezen računalniški sistem, s katerim bi lahko vsak ugotovil, katero zdravilo je resnično najcenejše.

Sam sicer ne vidi tolikšne strokovne spornosti ukrepa, saj gre za generično zamenjavo zdravil, torej zamenjavo zdravil znotraj ene iste molekule. Skrbi ga pa, da bi bolniki jemali preveč ali premalo zdravil oz. da bo z ukrepom prišlo do velike zmede med njimi. "Vsekakor zdravniki ne podpiramo obveznega predpisovanja zdravil z nelastniškimi generičnimi imeni," je še dejal.