Ali hladen oktober pomeni hudo zimo?

Čeprav smo šele na polovici meteorološke jeseni, so razmere ponekod že povsem zimske. Meja sneženja se je včeraj že drugič v tem mesecu spustila do višje ležečih alpskih dolin, kar se sicer oktobra ne zgodi ravno vsako leto. V Ratečah in Kranjski Gori je zapadlo nekaj centimetrov snega in tudi v gorah je snega za zadnja leta neobičajno veliko. Glavno vprašanje, ki se postavlja ob tem, je, ali to pomeni, da bo tudi zima hladna in snežena. Na to vprašanje vam najlažje odgovorimo tako, da pogledamo, kako je bilo v preteklosti. 

Ozrimo se najprej v leto 2012, ko smo ponekod izmerili celo najvišjo oktobrsko snežno odejo po letu 1960. V krajih nad okoli 500 metrov nadmorske višine je ob koncu meseca zapadlo več kot 20 centimetrov snega, sneg je pobelil celo prestolnico. Zima, ki je sledila, ni bila zelo mrzla, je bila pa zelo snežena. Taki so bili vsi trije zimski meseci. V Kočevju je v tej zimi skupaj zapadlo več kot štiri metre snega, v Ljubljani pa slaba dva metra. 

Leto pred tem je ponekod v oktobru snežilo kar dvakrat, prvič že sedmega in drugič 21. oktobra. V Logatcu so po drugem sneženju izmerili kar 15 centimetrov snega. Sledila je temperaturno povprečna in s snegom zelo skromna zima. Januar je marsikje minil povsem brez snega, kar se sicer zadnja leta dogaja vse pogosteje. Nekoliko bolj snežena, a kljub temu še vedno brez ekstremov, je bila zima 2003/04, ki je sledila najhladnejšemu oktobru po letu 2000.

Hladen oktober smo imeli tudi leta 1997. Takrat se temperatura po 12. oktobru v večjem delu države niti enkrat ni več povzpela nad 15 stopinj Celzija, jutra pa so tudi nižje ležečim krajem že kmalu prinesla prvo slano. A zima, ki je sledila, je bila peta najtoplejša od začetka meteoroloških meritev in s snegom izjemno skromna. V Ljubljani je sneg v celi zimi tla prekrival le štiri dni, najvišja višina snežne odeje pa je bila tri centimetre. 

Poglejmo še zimo 1974/75, ki je sledila daleč najhladnejšemu oktobru v zadnjih 60 letih. Ta zima je večjemu delu države prinesla še manj snega, kot ga je zima 1997/98. V Celju je prvi sneg zapadel šele 15. februarja, v Ljubljani pa še kasneje, 20. februarja, a tudi takrat ga je bilo skromne tri centimetre. To je bilo v prestolnici tudi edino sneženje v tisti zimi, temperatura pa se marsikje niti enkrat ni spustila pod –10 stopinj Celzija. 

Na drugi strani je najhladnejša zima v zadnjih 60 letih sledila za tiste čase povsem običajnemu oktobru. To je bila zima 1962/63. V tej zimi se temperatura ponekod skoraj en mesec ni dvignila nad ničlo. Najbolj mrzel zrak se je nad nami zadrževal sredi januarja, ko so marsikje tudi popoldanske temperature vztrajale pod –10 stopinjami Celzija, ob jutrih pa so se celo v mestih spuščale pod –20 stopinj Celzija, kar je za zadnjih 30 let nepredstavljivo.

Kako kaže letos?

Kot lahko vidimo, nam hladno vreme v oktobru še ne zagotavlja, da bo tudi zima takšna. Hladnemu oktobru v preteklosti je sledilo celo več toplejših in s snegom skromnih zim. Kako bo letos, bomo še videli, ampak večina sezonskih napovedi kaže na še eno precej milo zimo. 

Vir podatkov: Agencija RS za okolje (Arso)