Ali ima inšpektorat za delo sploh še kakšno avtoriteto?

Slovensko javnost je pred dnevi pretresla smrt Ferita Saitija. S primerom se ukvarjata tudi policija in delovni inšpektorat, vpletene strani pa prelagajo odgovornost za njegovo smrt ena na drugo. Pod drobnogledom je tudi agencija za posredovanje dela Merlinbau.

Maja, že pred Saitijevo smrtjo, so nas nekateri slovenski in tuji državljani opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje omenjene agencije. Pripovedovali so, da delajo brez ustreznih pogodb za zaposlitev, da jim ne plačujejo prispevkov, da jim plače izplačujejo tudi na roke, pripovedovali so o nehumanem izkoriščanju tujih delavcev in podobno. Nihče ni želel stopiti pred kamero, prav tako so vztrajali na anonimnosti. Bilo jih je strah.

Leta številnih nepravilnosti

Pri inšpektoratu za delo smo takrat preverili, ali so imeli z agencijo Merlinbau kakšne težave. Prosili smo jih, naj nam posredujejo podatke za zadnja tri leta. Sporočili so, da so v tem obdobju opravili več inšpekcijskih pregledov s področja delovnih razmerij in na podlagi ugotovitev izrekli več različnih ukrepov.

Pa pojdimo kar po letih:

Leta 2007 je bilo v agenciji Merlinbau opravljenih pet inšpekcijskih pregledov. Dvakrat so ugotovili kršitve z opravljanjem dejavnosti brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela. Sankcije, ki so sledile: delodajalcu sta bili izdana ena odločba o prekršku in ena ureditvena odločba.

Leta 2008 so delovni inšpektorji v agenciji opravili štiri inšpekcijske preglede. Ugotovljene nepravilnosti so se primeroma nanašale na: kršitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela, kršitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti brez sklenjene koncesijske pogodbe, kršitev kolektivnih pogodb in številne druge kršitve. Med drugimi tudi: delodajalec z delavcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ne prijavi v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tujcem, ki nima osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, odreditev dela preko polnega delovnega časa v nasprotju z zakonom (časovna omejitev), odreditev dela preko polnega delovnega časa (prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa), kršitev v zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma.

Inšpektorji so za ugotovljene nepravilnosti izdali dve ureditveni odločbi, 14 plačilnih nalogov in dvakrat odločbo o prepovedi opravljanja delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti.

Leta 2009 so bili opravljeni trije inšpekcijski pregledi. Delovni inšpektorji so znova odkrili nepravilnosti, ki so se nanašale na vrnitev dovoljenja za zaposlitev, sledile so kršitve, ko delodajalec z delavcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ne prijavi v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kršitev v zvezi oblike in vsebine odpovedi, kršitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela, v nekaterih primerih je delodajalec zadrževal izplačevanje plače delavcu ali pa je svojo terjatev do delavca pobotal s svojo obveznostjo plačila delavcu v nasprotju z zakonom.

Inšpektorji so izdali štiri plačilne naloge, eno opozorilo in eno ureditveno odločbo.

Sledi Saitijeva smrt

Tako je delovni inšpektorat iz leta v leto preverjal agencijo, nato pa se je zgodila tragedija. Ali je agencija odgovorna za Saitijevo smrt, bo pokazala preiskava.

Poraja pa se vprašanje, kako lahko inšpektorat s svojimi ukrepi zaščiti delavce? Kaj se zgodi, če pri nekem delodajalcu odkrije, da se iz leta v leto ponavljajo kršitve? Ali bi morali zaščititi delavce tudi tako, da jim preprečijo zaposlitev pri delodajalcu, ki svojih obveznosti ne poravna?

Dejstvo je, da so inšpektorji na terenu odkrivali nepravilnosti in izrekali kazni, ki pa očitno niso zalegle, saj je delodajalec, kot je razvidno iz zgornjega dopisa inšpektorata za delo, nadaljeval s kršitvami. Ta agencija pa ni osamljen primer. tovrstnih delodajalcev je ogromno.

Kje je torej težava? So kazni prenizke? Ni ustreznih sankcij, s katerimi bi delovni inšpektorji lahko kaznovali delodajalce, ki s kršitvami delovnopravne zakonodaje nadaljujejo dlje časa? Ali ima inšpektorat za delo sploh še kakšno avtoriteto?

Kaj pa kazenski zakonik?

Sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije pri ZSSS Goran Lukič je za 24ur.com dejal, da že dlje časa opozarjajo inšpektorat za delo, da mora poostriti nadzor. Prav tako obstaja 196. člen Kazenskega zakonika, ki govori o kršitvi temeljnih pravic delavca, opozarja pa, da se ta člen premalo uporablja. “Tam je jasno zapisano, kakšne so sankcije v primeru, če delodajalec ne plačuje prispevkov oz. če namenoma krši pravice delavca. Kazen pa je lahko tudi do treh let zapora,” je razložil Lukič in dodal, da v primeru, če inšpektorat sam ne sme izvajati tega člena, potem mora obvestiti pristojne organe pregona, da so odkrili utemeljen sum, da nek delodajalec krši temeljne pravice delavcev.

ZSSS je že pred časom predlagal, da se mora nad agencijami za zagotavljanje dela poostriti nadzor oz. da se morajo uvesti sistemske spremembe. Nekateri predlogi so bili upoštevani, toda na terenu je razvidno, da so agencije vedno en korak pred zakonom, pravi Lukič in dodaja, da je prav v teh agencijah eno izmed žarišč resnih kršitev delovne zakonodaje.

'Zid molčečnosti'

V ZSSS opažajo, da si delavci ne upajo razkrinkati delodajalca, ki krši njihove pravice. “Gre za zid molčečnosti. Nekateri se opogumijo in stopijo do nas. Vprašajo, kako morajo ravnati in ukrepati v dani situaciji. Začeli so se informirati, toda na ravni delovnega okolja je prisotna izjemna količina strahu. To je zelo velika težava,” pravi Lukič.

Delavci se ne upajo niti medijsko izpostavljati, saj so se nato soočali s sankcijami, opozarja. ZSSS v teh primerih poskuša na vsak način zaščititi delavca. V določenih primerih pomagajo tudi nečlanom, saj “glave enostavno ne morejo obrniti stran”. Dodal pa je, da je pri delavcih zaznati samocenzuro, saj se sami odločajo, da se ne bodo včlanili v sindikat v želji, da ne bi z delodajalcem imeli težav.

'Perverzija'

Nekateri delodajalci, meni Lukič, vračunajo kazni, ki jih izda inšpektorat za delo, v stroške dela. “Kar pa je perverzno. Enostavno vse skupaj dojemajo kot računico,” kritično zaključi Lukič.

Inšpektorat za delo odgovarja: Naznanimo tudi kaznivo dejanje

Na inšpektoratu za delo odgovarjajo, da postopke vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi veljavne zakonodaje. "Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomankljivosti, izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških, naznaiti kaznivo dejanje, in odrediti druge ukrepe, za katere so pooblaščeni z zakonom. V skladu z materialno zakonodajo v konkretnem primeru izreče ukrep, ki je za določeno kršitev predpisan in v skladu z načelom sorazmernosti," pravijo. 

Menijo, da pomembno prispevajo k spoštovanju delovnopravne zakonodaje, njihovim ugotovitvam pa je mogoče slediti v poročilih o delu, ki so tudi javno objavljena, ravno tako so v njem opredeljene pobude in predlogi za reševanje vprašanj s področja dela. Z resornim ministrstvom pogosto sodelujemo pri pripravi predpisov iz svojega področja, dodajajo.