Ali je prav, da se otrok dolgočasi?

Starši za svoje otroke naredijo vse. Tudi ko se ti dolgočasijo, jim iz rokava stresejo novo dejavnost, da se zlahka zamotijo. Ali je to na dolgi rok pravilna poteza, smo v Svetovi pogovorni rubriki Pogled na svet vprašali magistrico zakonskih in družinskih študij na Zvezi Anita Ogulin, Moniko Erjavec Bizjak.

"Kratkoročno je to dobra rešitev, saj otroku ponudimo rešitev, dolgoročno pa zagotovo ne, saj otroku odvzamemo priložnost, da zdrži s tem neprijetnim občutkom, da se dolgočasi. Otroci so deležni neprijetnih čutenj in prav je, da jim pomagamo, kako zdržati z njimi," pravi sogovornica. Sčasoma se starš utrudi od neprestanega animiranja in otroku ponudi bližnjico – telefon ali tablico. Otrok se v trenutku umiri, a kaj se zares dogaja v njegovih možganih? "Možgani so zelo močno stimulirani od vseh zunanjih dražljajev, na primer ko gleda posnetke ali risanke. Otroški možgani niso pripravljeni na tako močne dražljaje. To se tudi kaže v otrokovem nemiru," razlaga delavka na Zvezi Anita Ogulin, ki meni, da so tudi današnje risanke drugačne kot nekoč. Intenzivnejše barve in zvoki otroške možgane še bolj stimulirajo.

Ko otrok potoži, da mu je dolgčas, ni treba takoj iskati nove dejavnosti. Erjavec Bizjakova namreč pravi, da je pravilen in preprost odziv, da mu povemo: "Ja, verjamem, da ti je dolgčas," nato pa, namesto da mu ponudimo našo idejo, kako naj prežene dolgčas, začnemo skupaj iskati rešitev.

Da otrok ne odkrije in ne začne uporabljati elektronskih naprav, je dandanes že skoraj nemogoče. Strokovnjakinja opisuje novodoben izraz, na katerega moramo biti pozorni: "Digitalni avtizem je prekomerna izpostavljenost zaslonom pri otrocih, ki so v predšolskem obdobju, in simptomi, ki se kažejo, so podobni simptomom motenj avtističnega spektra," ter dodaja, kako lahko odkrijemo prve signale: "Pri otrocih se kaže v pomanjkanju pozornosti, koncentracija jim bega, težko držijo očesni stik. Že prvi telesni znaki, ki nas lahko opozorijo na digitalni avtizem, so kratkovidnost in debelost."

Hkrati pomirja zaskrbljene starše, da to ni nepovratno stanje in da lahko kadarkoli začnemo postavljati meje: "Otrok se bo upiral, a je pomembno, da starši raziščejo in vedo, zakaj in kako mu postavljajo meje. Starši so tudi nemočni pri spremembi digitalnega sveta. Najslabše pa je prepovedovati in moralizirati otrokom, ne da bi pogledali svoj čas gledanja zaslonov."

Kaj pa na dopustih, kako se lahko tam posvetimo otrokom? Na začetku izpostavi, da imamo vsi pravico do dopusta, zato naj starši ne čutijo odgovornosti, da se mora ves čas nekaj dogajati in da mora biti družina nenehno aktivna. "To je idealen čas, da otroku na novo vzbudimo občutek povezanosti. Dobro sporočilo je, da povezanost krepimo skozi živi stik, kjer prebujamo svoja čutila. To je nekaj, česar splet otroku ne more dati. To je kakovosten dopust, četudi ne vzamemo vseh knjig in iger. Zdržati skupaj v pristni povezanosti je nekaj, kar da otroku največ," pravi Erjavec Bizjakova in staršem svetuje, naj se tudi sami dolgočasijo, skupaj z otrokom gledajo sončni zahod in samo so – prisotni v trenutku. V tišini se lahko drug o drugem naučimo veliko.