Ali jo želi sodišče utišati?

Nekdanja tiskovna predstavnica glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Florence Hartmann je v Ljubljani izrazila osuplost, ker ji bo sodišče sodilo zaradi nespoštovanja sodišča, medtem ko je domnevno sporne podatke dobila med novinarskim delom.

Hartmannovo je sodišče avgusta lani obtožilo zaradi, kot je dejala, "treh strani v moji knjigi Mir in kazen" – gre za strani 104–106 v slovenski izdaji – in članka, ki ga je januarja lani objavil Inštitut BiH z naslovom Prikriti ključni dokazi o genocidu. V njih govori o vpletenosti Srbije v zločine v vojni v BiH oziroma zapiskih srbskega vrhovnega obrambnega sveta, dele katerih naj bi na zahtevo Srbije sodišče pustilo tajno. Gre za odločitvi pritožbenega senata sodišča 20. septembra 2005 in 6. aprila 2006 v okviru sojenja sedaj že pokojnemu bivšemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševića. Sodišče ocenjuje, da je Hartmannova z objavo teh odločitev zavestno kršila pravila sodišča in ji zaradi nespoštovanja sodišča grozi do sedem let zapora in/ali do 100.000 evrov kazni. Sojenje se bo začelo 15. junija.

Informacije pridobila kor novinarka

Kot je pojasnila Hartmannova v pogovoru, ki ga je pripravila založba Sanje, ki je pred meseci v Sloveniji izdala njeno knjigo Mir in kazen, sodišče trdi, da je dobila informacije od osebja haaškega sodišča, medtem ko sama trdi, da jih je pridobila "kot novinarka med raziskovanjem. To bom dokazala, čeprav svojih virov ne bom izdala," je povedala Hartmannova, ki je bila do leta 1999 enajst let dopisnica francoskega časnika Le Monde z območja nekdanje Jugoslavije, tiskovna predstavnica bivše glavne tožilke haaškega sodišča Carle Del Ponte pa med letoma 2000 in 2006.

Ob novici, da je obtožena, je bila avgusta lani zelo osupla in je še vedno, je povedala. "Zelo sem osupla, ker sem obtožena v primeru Milošević," potem ko je bil primer že zaprt in ker gre za politika, ki ga je zelo podrobno spremljala od leta 1987. On je bil tudi tisti, ki jo je leta 1994 zaradi pisanja o vpletenosti Miloševićeve Srbije v vojno v BiH izgnal iz Srbije, kjer je bila dopisnica Le Monda. O njem je tudi leta 1999 napisala knjigo. Kot je pojasnila, ni obtožena zaradi "domnevnega razkritja tajnih informacij, ampak zaradi domnevnega razkritja odločitev sodišča, ki so zaupne narave".

S tem jo po njenem mnenju želijo utišati, a se ne bo dala, saj je, kot je poudarila, zavezana resnici tako v svojem novinarskem delu kot tudi sicer. Poudarila je še, da je o vpletenost Srbije v zločine v vojni v BiH oziroma zapiskih srbskega vrhovnega obrambnega sveta, ki bi lahko dokazali to vpletenost, poročali tudi mnogi drugi novinarji.

Dogovor med Holbrookom in Karadžićem

Glede morebitnega obstoja dogovora haaškega obtoženca in bivšega političnega voditelja Republike srbske Radovana Karadžića z ameriškim diplomatom Richardom Holbrookom leta 1996 o imuniteti Karadžića v zameno za umik iz javnega življenja, na podlagi katerega je Karadžić v ponedeljek od sodišča zahteval ustavitev postopka proti njemu, je Hartmannova povedala, da je obstoj dokumenta verjeten, da pa zanj ni dokazov.

Kot je poudarila, glede na to, da Karadžića in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića tako dolgo niso prijeli, čeprav so vedeli, kje sta, dokazuje, da je obstajal nek tak dogovor, čeprav sama ne ve, ali je do njega dejansko prišlo. Nima niti ključnega dokaza, tako kot Karadžić ne – morebitnega podpisanega dogovora –, ki je, če obstaja, morda v Beogradu, je dodala.

Srbija mora najti Mladića

Poudarila je, da "mora Srbija Mladića najti, Evropa pa mora od Srbije zahtevati, da ga najde", saj obstaja nevarnost – če ga ne bodo našli do prihodnjega leta –, da bi po letu 2010, ko naj bi sodišče prenehalo z delovanjem, lahko pozabili nanj.

Mednarodna skupnost se namreč ni zavezala, da bi mu v primeru aretacije, ko se bo haaškemu sodišču iztekel mandat, sodili. Poudarila je, da je aretacija Mladića "povsem politično vprašanje", saj haaško sodišče nima načinov za njegovo aretacijo, razen da stalno prosi, da ostane sodišče odprto, dokler ta najbolj odgovorna oseba za pokol v Srebrenici ne bo aretirana. Gre za načelno vprašanje, saj obtoženega za genocid, človeka, ki je ključna vez med Srbijo in silami bosanskih Srbov, ne smeš pustiti na prostosti, je poudarila.