Ali klop na človeka pade tudi z drevesa?

Če smo se lahko včasih še mirno valjali po travi, je danes občutek, da že, ko boš samo malo stopil s pločnika, na vrt, v park, bodo že po tebi gomazeli klopi in iskali najboljše mesto da se prisesajo.  

Zakaj jih je toliko? Zakaj je toliko okuženih? Kaj lahko sami naredimo, da se učinkovito zaščitimo? Tomi Trilar, ki ogromno časa preživi v naravi, s klopi nima težav. In ne, z dreves ne padajo. Pojasnil je tudi, ali se moramo bati vrste klopa, ki je tudi v nekaterih predelih Slovenije, pa precej večji kot klop, ki ga sicer poznamo in ki naj bi svojo "žrtev" celo zasledoval?  

Še ena nevarna zverina, komarji, kaj kažejo monitoringi komarjev, zakaj je toliko tigrastih komarjev, ki, vsaj nekateri, lahko prenašajo tudi nevarne bolezni, sicer značilnost bolj toplih krajev, kot so denga, virus zahodnega Nila, celo malarijo, ki je nekoč že bila  prisotna v krajih koprskega zaliva.

Kako se jih najbolje ubranimo? Kaj meni o razpravi glede koncerta Magnifica v Tivoliju?

Človek si seveda lažje predstavlja, sočustvuje na primer z ogroženo pando, kot pa z miceno žuželko. Ampak brez njih bomo potegnili kratko. Žuželke predstavljajo največjo biomaso na tem planetu.  Če jih ne bi bilo, bi nas rastline z listjem v eni sezoni zasule dva metra globoko. In seveda so izjemno pomembne opraševalke. Niso opraševalci samo domače čebele. So tudi muhe, komarji, hrošči, kožekrilci, kamor spada tudi domača medonosna čebela. Obstaja okoli 650 vrst divjih čebel, ki so na tak ali drugačen način specializirane za opraševanje. In vse te živali to za nas delajo brezplačno

In nekatere bodo izginile še preden jih bo človek sploh odkril, spoznal  

Kaj pomeni pravzaprav biorazličnost, zakaj je pomembna? Zakaj je pomemben barjanski okarček, še ena žuželka, ki je, kot je primer pri večini drugih žuželk  tarča posmeha in zgražanja, ker prizadevanja za njegovo ohranitev tako ali drugače ovirajo ljudi.

Poleg pesticidov, zmanjševanje prostora primernega za njih, podnebnih sprememb, žuželke ogroža tudi svetlobno onesnaževanje.  

Večina metuljev je nočnih, v bližini umetnih virov krožijo do onemoglosti. V Nemčiji pod svetilkami vsako leto umre 60 milijard žuželk  

Dr. Trilar nam je pojasnil tudi neverjeten pojav, ko je Združene države Amerike preplavilo na milijarde in milijarde škržatov.

Na splošno pa je žuželk  manj za polovico, izginjajo tudi številne druge živali. Nekaj primerov.

Bolezen, ki je prišla iz Atlantika, je pokosila skoraj vse leščurje v našem morju, danes so na morskem dnu ostale samo prazne  lupine, pokopališča leščurjev.  Marsikdo tudi ne ve, da so nekoč, pa ne tako dolgo nazaj, le nekaj desetletij, v Sloveniji živeli do pol kilograma težki hrčki, edini stepski sesalci pri nas.  Tako kot zlatovranka, ptica selivka, ki je bila povsod, po letu 2014 je ni več.  

Kaj se dogaja s pticami, število ptic je manjše za 50, 60 odstotkov.

Seveda so vmes tudi zmagovalke, vse več je zelo pametnih sivih vran, v celinskih mestih se naseljujejo galebi, med zmagovalci je tudi črni kos.

Ali je dr. Trilar vendarle optimist? Glede biorazličnosti prav gotovo, narava bo že poskrbela zase, glede človeka pa precej manj, ker namreč dela prav vse, da bi se uničil.  

Daljši pogovor v Popkastu, v našem Zelenem tednu.