Ali ne bomo več gradili avtocest?

Prodaja vinjet je slabša, kot so predvidevale projekcije. Družba za avtoceste RS (DARS) bi lahko imela po pavšalnih ocenah zaradi tega od 30 do 70 milijonov evrov minusa, je dejal minister za promet Patrick Vlačič. Glede Slovenskih železnic je država pripravljena vlagati v infrastrukturo, a je za prestrukturiranje potrebna pripravljenost z druge strani.

Vprašanje cestninjenja v bodoče

Vlačič poudarja, da vlada še ni sprejela vseh odločitev v zvezi z bodočim sistemom cestninjenja, gradivo pa je zaenkrat še zaupne narave. "Slovenija se sooča z dvema težavama: z vzdržnostjo in bodočim financiranjem avtocestnih programov, ki so po ocenah vredni približno 5,5 milijarde evrov," poudarja minister. Finančna konstrukcija Darsa je po njegovem mnenju trenutno povsem porušena, vinjete pa so še bistveno poslabšale ta položaj. Poudaril je, da bodo sprejeli več ukrepov, med katerimi je prvi zagotovo ta, da letni dobiček Darsa ostane Darsu in ne gre v integralni proračun.

Vlačič dodaja, da bodo vinjete kot prehoden sistem do uvedbe drugačnega cestninjenja ostale. Kdaj bo sistem spremenjen, pa je odločitev vlade. "Deset let vinjet zagotovo ne bo. Nov sistem, kakršenkoli že bo, pa ne moremo vzpostaviti z danes na jutri. Se bo pa tega treba lotiti čimprej, saj je prodaja vinjet do zdaj slaba, precej slabša, kot so predvidevale projekcije. Dars bi lahko imel zaradi tega po pavšalnih med 30 in 70 milijonov evrov minusa. Vemo pa, da v času od nastopa položaja ni bilo mogoče spremeniti sistema cestninjenja," je dejal minister.

Cestnine za tovornjake?

Na novinarsko vprašanje, ali je uvedba cestninjenja v prostem prometnem toku v letošnjem letu za tovornjake in prihodnje leto za vsa vozila realna, pa je dejal, da za tovorna vozila v letu 2009 in osebna vozila v letu 2010 ne bo mogoče uvesti sistema cestninjenja v prostem prometnem toku.

"Uvedba satelitskega sistema cestninjenja za osebna vozila se mi tudi zdi nerealna, ker je potrebno hkrati ponuditi alternativni sistem. To bi bile potem vinjete in zgodilo bi se, da bi tisti, ki pogosteje uporabljajo cestninske ceste, kupili vinjete, ostali bi uporabili satelit, Dars pa bi beležil še večji izpad iz blagajne. Poleg tega je uvedba satelitskega sistema smiselna, ko in če bo tak sistem uvedla vsa Evropa in ko bodo OBU (On Board Unit) naprave, ki so danes razmeroma drage, postale del standardne opreme vozil. Možna pa je elektronska vinjeta," dodaja Vlačič.

Glede zvišanja cestnin za tovornjake pa Vlačič meni, da so se cestnine za tovornjake že lani podražile za 10 odstotkov, sedaj pa s cestnimi prevozniki potekajo pogovori. Dodaja, da če bi bilo manj tovornjakov na slovenskih cestah, bi manj denarja porabili za obnavljanje cestne infrastrukture. "Takšne cestnine v Sloveniji, kot so danes, ne bodo mogle ostati. Razen če prenehamo graditi ceste. Ceste pa gradimo in treba jih je plačati.“

Poudarja, da so pavšalni obračuni cestnin zelo problematični. Če pa po njegovem mnenju s pavšali v blagajno od cestnin osebnih vozil zberemo več kot od tovornega prometa, bo dolg Darsa postal dolg Slovenije.