Mnogi, ki so spremljali nenavadno spletno sago se sprašujejo, ali Aleksandar Repić deluje sam in ima pri tem svojo neodvisno državljansko agendo ali za njim stojijo naročniki iz politike? Repić je v svojih objavah na družbenih omrežjih večkrat poudaril, da je povsem neodvisen ter da izpostavlja in razkriva napake, ki jih je storila aktualna vlada. Ob tem je sicer dejal, da zaradi njegovega vpliva oz. dosega v stik z njim že dalj časa želijo stopiti različni politični veljaki. Ob tem pa je zatrdil, da se ga "ne da kupiti".
Na parlamentarne stranke in zunajparlamentarno Resni.co smo zato naslovili novinarska vprašanja o tem, ali so kdaj sodelovali z Repićem. Večinoma smo prejeli iste odgovore, in sicer, da z njim ne sodelujejo.
Malce drugačna vprašanja smo naslovili na stranki Resni.ca in Demokrati. Anžeta Logarja. Preverjali smo namreč informacijo na spletu, ali sta obiskala Repića oz. njegove prostore. Zoran Stevanović naj bi bil pri njem 27. januarja letos, Anže Logar pa nekaj dni pred tem.
Repić je ob tem dejal, da ga 27. 1. sploh ni bilo v Sloveniji, in kot dokaz objavil fotografijo, ki naj bi tistega dne nastala v Dubaju. Tudi predsednik stranke Resni.ca je ostro zanikal informacije, da naj bi se takrat sestal z Repićem.
Kaj pa Logar? Odgovorov iz njegove stranke do današnjega dne nismo prejeli. Iz stranke so poslali zgolj splošno sporočilo za javnost, v katerem so pozvali k umiritvi retorike.
Proti Repiću še vedno poteka preiskava zaradi domnevnega izsiljevanja novogoriškega odvetnika, ki naj bi zlorabljal mladoletnike. V hišnih preiskavah so pri Repiću zasegli več elektronskih naprav, pištolo, 20 nabojev in manjše količine droge. Repić ne skriva, da je v preteklosti storil več kaznivih dejanj in je zaradi njih odslužil tudi zaporno kazen.
Ko ima politika težave z odgovori na vprašanja
Dodatna novinarska vprašanja smo ob zapiranju Instagram profilov največje vladne stranke in predsednika vlade naslovili tudi na Gibanje Svoboda. Če so nam na vprašanje, ali so kdaj sodelovali z Repićem, zelo hitro odgovorili nikalno, pa so imeli večje težave z odgovorom na bolj natančna vprašanja.
Namreč pred drugim zaprtjem Instagram profilov Gibanja Svoboda in Roberta Goloba so se pod njihovimi objavami pojavili številni organski komentarji, ki so vlado, stranko in predsednika vlade obtoževali kratenja svobode, zahtevali izpustitev pridržanega Repića in izražali nasprotovanje oblasti. Šlo je za organske komentarje, ki pa so jim kasneje sledili tudi boti. Pod objavami so bili najprej zaklenjeni komentarji, nato je sledilo zaprtje profilov. V stranki so javno pojasnili, da so to storili, da bi preprečili blokiranje računov s strani podjetja Meta, ki ponavadi prepoznava nenavadne aktivnosti na profilih ter posreduje na omenjen način.
Medtem so nekatera naša novinarska vprašanja ostala neposredno nenaslovljena. 25. februarja smo jim zastavili novinarsko vprašanje: "Z današnjim dnem sta ponovno zaklenjena profila vaše stranke in njenega predsednika Roberta Goloba. Zanima me, kaj je razlog? Kdo je zaklenil profil - stranka/predsednik vlade ali Meta? Ali drži, da se je včeraj po aretaciji vplivneža Aleksandra Repića na profilu stranke in predsednika vlade pojavilo tudi večje število organskih komentarjev, ki kritizirajo predsednika vlade/stranko? V primeru, da gre za kibernetski napad, ali lahko stranka deli korespondenco s podjetjem Meta glede domnevnih poskusov vdorov/množičnega komentiranja botov?"
Na to smo čez nekaj ur prejeli odgovor: "Pozdravljeni, kot so nas obvestili kolegi, ste zadevo že uspešno rešili oz. prejeli odgovore. Hvala za sodelovanje in lep večer."
Odgovori so romali na nek drug naslov v naši medijski hiši, zato jih je avtor članka zahteval ponovno, dvakrat. 27. februarja je vendarle prispela kopija odgovora, ki so ga razposlali dva dni pred tem.
"Spoštovani, danes zjutraj, predvidoma ob 6. uri po našem času, je bil profil Roberta Goloba na Instagramu ponovno tarča vdora lažnih profilov (t. i. botov). Že včeraj ob 22. uri pa se je to zgodilo na profilu stranke Gibanje Svoboda. V kratkem času je stranka ponovno prejela več tisoč novih umetno ustvarjenih sledilcev iz profilov, za katerimi ne stojijo dejanske osebe. Zaradi tega smo bili ponovno prisiljeni naša profila začasno zakleniti, da smo s tem prekinili tok novih sledilcev. Profil stranke Gibanje Svoboda je sedaj ponovno odprt. Dogodek smo ponovno prijavili pristojnim institucijam, s katerimi konstruktivno sodelujemo, predali smo jim tudi podatke podjetja Meta. Ponovno izpostavljamo, da množično dodajanje lažnih sledilcev iz tujine Instagram klasificira kot neavtentično koordinirano delovanje (coordinated inauthentic behavior) in Meta takšno umetno povečevanje sledilcev strogo kaznuje. Takšni umetni mehanizmi skušajo omejiti legitimno politično komunikacijo in predstavljajo pritisk na svobodo izražanja in demokratični proces kot tak.V naslednjih dveh mesecih bo namreč Evropa pred pomembno preizkušnjo. Volitve bodo potekale v Sloveniji in na Madžarskem. V Sloveniji ne bomo dopustili, da kdorkoli in iz kakršnega koli razloga ali interesa vpliva na potek volilne kampanje ali samih volitev. V Stranki Gibanje Svoboda smo in ostajamo zavezani temeljnim demokratičnim vrednotam, pravni državi, odprti družbi, politični kulturi, ki temelji na odgovornosti in resnici ter svobodi."
Kot je razvidno, na nekatera naša vprašanja po treh dneh korespondence niso uspeli odgovoriti.
Kakšen bo epilog?
Po zaprtju profilov zaradi kibernetskega napada se je sestal Sekretariat Sveta za nacionalno varnost, po njem pa je sledila tudi izjava za javnost, na kateri so pojasnila podajali državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk, direktor urada vlade za informacijsko varnost Uroš Svete in direktorica vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman. Volk je dejal, da je bila vlada tarča kibernetskega napada ter da obstaja "utemeljen sum, da je v ozadju mednarodni kibernetski kriminal". Ob tem je navedel več primerov iz mednarodne prakse in večkrat omenil Romunijo. Tam so namreč zaradi domnevnega vpletanja tujih akterjev - Rusije in Kitajske - na družbenem omrežju TikTok celo razveljavili prvi krog predsedniških volitev.
V tem primeru se je na dogodke z zapisom na družbenem omrežju odzval Anže Logar. Zapisal je: "Je bil torej Sekretariat za nacionalno varnost sklican za utišanje glasnega kritika politike Roberta Goloba? Če bi se to potrdilo, gre za eklatantno zlorabo represivnega aparata proti kritičnemu posamezniku. Nesprejemljivo. V naslednjem mandatu bo potrebna parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo podrobno preučila tovrstne primere."
Kasneje je bil zaprt tudi Repićev Instagram profil, sam pa je dejal, da sta oba njegova profila dokončno izbrisana. Nato se je zadeva uredila in Repić nadaljuje z objavami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.