Slovenija

Ali poznate lufo, buči podobno rastlino?

Ljubljana, 21. 10. 2022 05.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Lufo najpogosteje najdemo v darilnih paketih, ki ponujajo izdelke za sprostitev in lepotičenje, ampak ali ste kdaj pomislili, od kje lufa izvira? In za kaj vse jo lahko uporabimo? Lufa je namreč buči podobna rastlina, ki pa ima veliko več kot zgolj en namen uporabe.

Lufa spada med tropske in subtropske trte, ki se uvrščajo v družino kumar. To v osnovi gojijo in tudi uživajo kot zelenjavo, a jo je zato, da jo lahko pojeste, treba obrati že v njeni zgodnji fazi razvoja. Ko lufa povsem dozori, sadež namreč postane precej vlaknat. Lufo na krožniku najpogosteje in najraje uživajo na Kitajskem ter v Vietnamu in Indiji.

Slednja zaradi svoje ogromne velikosti pozna različna imena za lufo, prav tako pa jo v kulinariki obravnavajo in pripravljajo na različne načine. V severnih državah Indije se imenuje torai in jo obravnavajo kot zelenjavo, medtem ko se v osrednjem in zahodnem delu Indije uporablja ime gilki. Lufo ponekod poznajo tudi pod imenom ghiura, v Nepalu pa je poznana kot ghiraula. Tudi v Nepalu je priljubljena zelenjava, ki jo domačini radi kuhajo s paradižnikom in krompirjem, dodajo pa ji še riž.

V Nepalu lufo pod imenom ghiraula pogosto pridelujejo kar doma, obravnavajo pa jo kot zelenjavo.
V Nepalu lufo pod imenom ghiraula pogosto pridelujejo kar doma, obravnavajo pa jo kot zelenjavo. FOTO: Shutterstock

Japonska je ena izmed držav, ki lufo uporablja tako v kulinariki kot tudi v kozmetični industriji. Prav ta otoška država lufo pogosto uporablja v kopalnici za nanos šampona ali celo losjona, takšna raba pa se je v zadnjih desetletjih razvila tudi v evropskih državah, kjer lufo uporabljamo predvsem za pilinge.

V zadnjih desetletjih je lufa postala priljubljen kozmetični pripomoček tudi v evropskih državah.
V zadnjih desetletjih je lufa postala priljubljen kozmetični pripomoček tudi v evropskih državah. FOTO: Shutterstock

Če lufo pustite, da dozori, se v njej ustvari prepleten sistem vlaken, iz katerega po sušenju dobimo spužvi podobno gobico, kot takšna pa je idealna za uporabo v kuhinji. Z lufo lahko namreč nadomestimo nerazgradljive plastične gobice za pomivanje posode, ki naj bi jih v Sloveniji zavrgli okrog 43 milijonov letno. Tak izdelek je popolnoma naraven in 100-odstotno biorazgradljiv. Odsluženo lufo lahko uporabimo pri presajanju rož, zavržemo na kompost ali med biološke odpadke. Način uporabe je popolnoma enak kot pri navadni gobici. Na lufo nanesemo čistilno sredstvo in se lotimo pomivanja posode. Po uporabi jo obesimo ali odložimo na podstavek, da se posuši.

DANTESMILE
DANTESMILE FOTO: Ana Gregorič

Lufa pa je tudi del prve slovenske linije za dom brez odpadkov, Dantesmile. Za projektom stojita Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin, ki sta ustvarili linijo trajnostnih izdelkov za dom Dantesmile. Inovativna podjetniška ideja o trajnostni gobici se jima je porodila prav tam, kjer težava nastaja – v kuhinji. Podrobna raziskava in vzgoja domačih luf sta ju pripeljali do izdelka, ki lahko za vedno spremeni gospodinjstva v Sloveniji. Lufe vzgajata sami na sončnih njivah v okolici Novega mesta, na prvo mesto pa postavljata spoštovanje do narave in sočloveka. V podjetju so svojo trajnostno vizijo pripeljali tako daleč, da so svoje delovanje povsem posvetili zmanjševanju odpadkov. Kupcem ponujajo trajnostne izdelke, s katerimi sčasoma lahko dosežejo dom brez odpadkov, ekološko gobico Dantesmile pa Jasmini zdaj predstavljata tudi v novi sezoni projekta Štartaj Slovenija.

Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin stojita za ekološko gobico Dantesmile.
Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin stojita za ekološko gobico Dantesmile. FOTO: Ana Gregorič

Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin sta se ideje za uporabo lufe v kuhinji domislili med brskanjem po spletu, ko sta iskali alternativo plastični gobici. Avbarjeva je tako naletela na lufe iz Egipta, ki se jih načeloma uporablja za nego telesa, nato pa je že leta 2017 padla ideja za vzgojo luf: 'Tisto poletje je bilo res vroče in začeli smo ugotavljati, da bodo najbrž od zdaj naprej precej bolj vroča. Tako sva potem z Jasmino Jeršin, ki je takrat pomagala v podjetju še kot študentka, začeli skupaj kovati načrt postavitve njive. V tem času je tudi Jasmina stopila na samostojno podjetniško pot, saj si je še vedno želela delovati na več področjih, s partnerjem Matejem pa se je tačas še preselila na družinsko kmetijo v Brežice. Kmetija je nekaj let počivala, saj so bile razmere za kmetijstvo žal neugodne. Tako smo z idejo sajenja lufa buč zopet zagnali traktorje in zagrabili za motike! Z Matejem sta tako pripravila zemljo, postavili so stebre, položili smo agrotekstil, nabavili semena preko poslovnih partnerjev Amarant ... In tako sta Jasmina in Matej posejala prvih 100 lufa buč! Sadike smo gojili v notranjih prostorih, saj so rastline vajene toplejših dni. Junija smo jih sadili direktno v nasad in konec oktobra smo obirali prvi lufa nasad,' se zdaj svojih začetkov spominjata dekleti.

Dantesmile
Dantesmile FOTO: Ana Gregorič

Z lufo, gobico za pomivanje posode iz lufa buče,  želita podjetnici poudariti, da lahko vsak izmed nas tudi s tako, na prvi pogled, majhno  spremembo, prispeva k čistejšemu okolju in zmanjšanju količine odpadkov. Ko zamenjaš klasično gobico za pomivanje posode z lufo, nisi prav nič prikrajšan, deluje popolnoma enako - dobro očisti, se lepo peni in ne poškoduje površin. Njena prednost je tudi bistveno daljša uporaba, če klasično gobico v povprečju menjaš na 14 dni, ti bo lufa služila tudi več mesecev - odvisno seveda koliko jo uporabljaš in kako skrbiš zanjo. Za njeno čistočo pa poskrbiš tako, da jo prekuhaš na kuhalniku ali opereš kar v pomivalnem stroju.

Pri lufi Dantesmile je tako pomembno predvsem to, da je naravna, biorazgradljiva alternativa klasični, plastični gobici za pomivanje posode, ki se je načeloma ne da reciklirati, lufa Dantesmile pa je tudi v celoti pridelana in predelana v Sloveniji. 'Je plod slovenske zemlje in slovenskih rok. Pri pridelavi in izdelavi sodelujemo s številnimi domačimi podjetji, predvsem iz lokalne skupnosti in s tem prispevamo tudi povečanju lokalne samooskrbe in skrajševanju dobavnih verig. Tako naša lufa pomembno prispeva zmanjševanju vsakodnevnih odpadkov in zmanjšanju ogljičnega odtisa,' še povesta Jasmini.

Danes je na polici Štartaj Slovenija že več kot 200 inovativnih izdelkov slovenskih podjetnikov. V letošnjem letu se jim s svojimi izdelki pridružuje še 8 novih podjetniških ekip, ki bodo zaznamovali 7. sezono projekta. S pomočjo partnerjev projekta postajajo zgled mlajšim generacijam podjetnikov in s svojim delom pomagajo krepiti slovensko gospodarstvo. Vsem je skupno, da so v svoje izdelke vložili veliko znanja, trdega dela, truda in inovativnosti ter dokazali, da sami zmoremo veliko, skupaj zmoremo vse!

Tudi letošnja jesen je v znamenju projekta Štartaj Slovenija, ki Slovence navdušuje že sedmo leto zapored. Letos vas na policah trgovin Interspar čaka osemnajst produktov osmih izjemnih podjetniških ekip, na POP TV pa si vsako nedeljo ob 18.05 oglejte njihove življenjske zgodbe, ki so jih pripeljale do razvoja inovativnih in trajnostnih izdelkov, ki jih zdaj predstavljajo slovenskim kupcem.

Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin s svojim izdelkom Dantesmile pred policami Štartaj Slovenija.
Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin s svojim izdelkom Dantesmile pred policami Štartaj Slovenija. FOTO: Rok Mlinar

Sponzorirana vsebina


  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja