O pobudi je govoril "odbor državnega zbora za zunanjo politiko v Ljubljani pred nekaj dnevi, o tem je razpravljala vlada", je še potrdil minister. Zaupno gradivo sedaj čaka na hrvaški odziv, "zato bi bilo z moje strani nekoliko prenagljeno, da bi rekel kar koli več od tega, kar sem pravkar rekel", je dodal.

Minister tudi ni želel komentirati navedb, da naj bi Ljubljana Zagrebu med drugim ponudila posredovanje tretje strani pri reševanju vprašanja meje, in sicer da naj bi za posrednika predlagala francoskega pravnika Roberta Badinterja. "Vi imate svoje vire, jaz imam pa svoje obveznosti," je bil kratek.

Slovenija naj bi namreč za morebitnega posrednika predlagala Badinterja oziroma sodišče, ki ga ta vodi v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Badinterjeva komisija se je v začetku devetdesetih let minulega stoletja že ukvarjala s vprašanji mej na območju nekdanje Jugoslavije.

Na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) so pojasnili, da niso dobili nikakršnega uradnega predloga slovenske vlade glede odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo, je povedal tiskovni predstavnik MVPEI Željko Belaj. Potrdil je, da potekajo intenzivna pogajanja med Zagrebom in Ljubljano zaradi urejanja vseh meddržavnih sporov, dodal pa, da ni še nikakršnih uradnih predlogov, niti konkretnih dogovorov ali dokumentov.

Belaj je potrdil, da so se pogajalci pogovarjali tudi o možnosti posredovanja tretje strani glede urejanja meddržavne meje. Kot eno izmed možnih rešitev so omenili sodišče za pomiritev in arbitražo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) s sedežem v Ženevi. Poudaril je, da je tudi to bil le del pogovorov in ne uraden predlog.

Tiskovni predstavnik hrvaškega ministrstva je še dodal, da pogajalci obravnavajo tudi ostala odprta vprašanja med sosedama - jedrsko elektrarno Krško, varčevalce nekdanje Ljubljanske banke ter razmejitev hrvaške in slovenske ekološke cone v Jadranu. "Tudi za urejanje teh odprtih vprašanj ni še nobenih uradnih predlogov", je dejal Belaj.

Dogajanje ob Dragonji je politično sporno

Rupel je v Bruslju ocenil, tudi dogajanje na levem bregu Dragonje, ki je po njegovih besedah "vsaj v nekaterih primerih ne samo politično sporno, temveč tudi pravno zgrešeno in dejansko ne pomeni nič". ''To je Slovenija Hrvaški povedala že v noti minuli teden in pričakujem, da bo Hrvaška to upoštevala," je dejal minister v odzivu na novico, da je komisija hrvaškega mesta Buje začela pregledovati ponudbe, ki so prispele na razpis za nakup in najem spornih kmetijskih zemljišč ob Dragonji.

Vodja slovenske diplomacije ni želel komentirati postopkov hrvaških oblasti. "Ko gre za postopke hrvaških oblasti, morate vprašati hrvaške oblasti," je dejal in dodal, da "v zvezi s tem nima nikakršnih informacij".

"Ko gre za vprašanje meje in slovenskega ozemlja, je Slovenija že vse povedala v noti, ki smo jo poslali prejšnji teden," je poudaril. "Povedala je, da so vsi posli, ki bi se sklepali glede ozemelj in zemljišč, ki so del Slovenije, nični," je pojasnil.

Da je komisija mesta Buje začela pregledovati ponudbe, ki so prispele na razpis za nakup in najem spornih kmetijskih zemljišč na levem bregu reke Dragonja, je potrdil tudi predstavnik bujske mestne uprave Mauricio Sinković.

Gre za zemljišča, za katera je slovenska stran takoj po hrvaškem razpisu v diplomatski noti zatrdila, da so na njenem ozemlju. Hrvaško zunanje ministrstvo je kasneje slovenske navedbe zavrnilo.