Ali se odpravljate v gore? Ste dovolj pripravljeni?

Minuli konec tedna je minil v znamenju gorskih reševanj. Gorski reševalci so posredovali na kar osmih intervencijah, je na novinarski konferenci na Lisci spomnil Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS). Ker je letošnji pozno zapadel sneg v gorah podaljšal zimsko sezono, na drugi strani pa se bliža poletni čas, ko bodo vrata odprle visokogorske koče, so na PZS želeli opozoriti in svetovati, kako varneje v gore.

'Situacija v gorah je resna'

Preden smo mediji sedli na klop v Tončkovem domu na Lisci, je PZS organizirala vzpon na Lisco po zelo zahtevni zavarovani poti. Želeli so nam pokazati, da je za tovrstne podvige potrebna točno določena oprema, ki jo je treba znati uporabljati.

In to velja za vse vrste gibanja po gorskem svetu. Če se na nizek, nezahteven grič lahko v tem času odpravimo v lahki pohodni obutvi, pa odprava na zasneženo goro zahteva toplejša oblačila, zimsko opremo, predvsem pa znanje. Cepin in dereze nam ne bodo pomagali kaj dosti, če jih ne znamo uporabljati. "Situacija je dokaj resna, saj smo zaradi tega letos zabeležili kar nekaj nesreč. Tudi minuli konec tedna je bil zaradi zdrsov – ljudje so bili neprimerno obuti in opremljeni – dokaj buren na področju gorskega reševanja," je izpostavil Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor. Ob tem je poudaril, da se bo sneg po vsej verjetnosti obdržal do avgusta, še posebej na osojnih straneh in v nekaterih grapah. "Lahko je samo meter ali dva snežne zaplate, ki pokriva planinsko pot. Sneg se čez dan zmehča, ponoči zmrzne in naredi se kompakten led. Še posebno na iztekih melišč nastane tanek leden filter. Po navadi je pokrit s peskom ali zemljo in je neviden. Če ga s telesno težo ne prelomiš, ko stopiš nanj, skoraj ni možnosti, da ne bi padel, zdrsnil," je opozoril Šerkezi. Seveda to lahko pomeni poškodbe. Če pa so zdrsi daljši, lahko tudi smrt.

Pogost pojav, ki nastane zaradi taljenja snega, je tudi robna zev. To je luknja ob steni ali balvanu, ki je v zgornjem delu pokrita s snegom in je lahko visoka več metrov. Zelo hitro jo lahko spregledamo in pademo v globino ter se resno poškodujemo, je pojasnil Šerkezi.

Visoke temperature v dolini ne pomenijo enakega vremena v gorah

Temperature so na višini med 1600 in 2000 metri precej nižje kot v dolini, še posebej ponoči. Po drugi strani pa že nastajajo vročinske nevihte. "Spremljajo jih strele, pred strelami pa smo varni le v planinskih kočah ali v dolini. Zato moramo spoštovati pravila hoje v takih razmerah – na turo se odpravimo dovolj zgodaj," je poudaril Šerkezi. Obiskovalcem gora še svetuje, naj pred odhodom v gore preverijo, katere planinske koče so odprte. Kar nekaj jih bo namreč zaradi snega začelo obratovati kasneje. Vse informacije o tem so objavljene na spletni strani PZS.

Problemi, ki se lahko pokažejo spomladi, so tudi deli poškodovanih planinskih poti. Sneg lahko na primer potrga jeklenice in zakrivi kline. Če naletimo na tako situacijo in ne moremo varno nadaljevati poti, je najbolje, da obrnemo, je predlagal Šerkezi. O tem obvestimo PZS. Pot bodo poskušali čim prej sanirati oziroma jo bodo za določen čas zaprli, je zatrdil.

Kaj sodi v planinski nahrbtnik?

Preden je Šerkezi začel zlagati vsebino nujnih stvari iz nahrbtnika, je poudaril, da je pomemben del opreme primerna obutev. Svetuje, da so planinski čevlji visoki, saj tako bolje varujejo gležnje. Učinkovita je tudi guma v sprednjem delu čevlja, ki prste ščiti pred morebitnimi udarci v kamenje ali skale.

Poskrbeti moramo za ustrezna oblačila, ki nas bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami. Ne glede na to, kam in za koliko časa se odpravljamo v gore, moramo vedno imeti v nahrbtniku prvo pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, dokumente. Kapo in rokavice vzamemo tudi, če je toplo, saj se lahko v gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni. Nujna je alu-folija ali bivak vreča za zaščito pred podhladitvijo.

Zaradi podaljšane zimske sezone oziroma zaradi taljenja snega bo iz sten še kar nekaj časa letelo kamenje. Zato Šerkezi v skalnatem svetu priporoča uporabo čelade, ki je v visokogorju že tako ali tako skoraj obvezna. Še posebno na poteh, kjer je veliko ljudi in je možnost padajočega kamenja večja.

Šerkezi zagovarja uporabo planinskih kart, saj nam pametni telefoni ne morejo pomagati, če zmanjka signala ali se izprazni baterija: "Dobro je imeti še kompas, da lahko določimo, kje smo," je dejal. Pri načrtovanju izleta je dobrodošel tiskani vodnik, medtem ko naj informacije s spleta in družbenih omrežij služijo le za osvežitev aktualnih razmer na poti. Prednost posebnih digitalnih kart za telefone pa je, da vedno lahko natančno določimo svojo lokacijo, je še izpostavil.

In če se izgubimo? Po isti poti odidemo nazaj in najdemo zadnjo markacijo oziroma znano točko. Poskušamo ostati mirni in nikakor brezglavo ne tavamo, je strnil Šerkezi.