Časi in načini umeščanja Slovenije v Evropo in svet skozi zunanjo politiko so se spreminjali, pravi dolgoletni diplomat Jožef Kunič. "Danes se zunanja politika bolj orientira na t. i. vzhodno Evropo ali pa Višegrajsko Evropo."
Politika Janeza Drnovška je bila izrazito pro evropska, njegov cilj je bil, da Slovenija pride v Evropsko unijo in v Nato. "In je dal ves poudarek na to področje."
Takrat smo iskali tudi pot v Nato. Sledila je zunanja politika Dimitrija Rupla. "On je nasledil Drnovškovo zunanjo politiko, le da je nekoliko več poudarka dal povezavam z ZDA, ki so bile takrat vodilna ekonomska in politična velesila."
Med leti 1992 in 2008 so nas obiskovali pomembni svetovni voditelji. 1999 Clinton, 2001 smo gostili srečanje Bush-Putin, pri nas so bili Powel, pa Albrightova in Riceova.
S prihodom Karla Erjavca na zunanje ministrstvo je bilo v odnosu do tujine spet zaznati nianse, kot jim pravi Kunič: "Erjavec je sledil tedanji misli Slovenije, naj zunanja politika da več poudarka in več pomoči gospodarstvu, zato se je poleg jedrne Evrope navezoval na rusko federacijo, ki je bila tedaj močan ekonomski partner Slovenije in je imela dobre ekonomske izglede za bodoče.
Ko je vajeti prevzel Miro Cerar, zunanji politiki ni bilo več moč pripisati določene smeri. "Nadaljeval je s politiko do EU, vendar nekakšne bistvene usmeritve te politike ni bilo zaznati."
Nekatere države imajo zelo stabilno zunanjo politiko, zaključi Kunič, predvsem velike in močne. Nekatere manjše pa se morajo prilagajati trenutnim razmeram. In tukaj smo tudi mi.
KOMENTARJI (269)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.