Mednarodni dan gora po vsem svetu obeležujemo 11. decembra, odkar ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, ki letos poteka pod sloganom Gore so pomembne za mlade, njen avtor pa je podpredsednik PZS Roman Ponebšek.
Ker so gore dom 12 odstotkom svetovnega prebivalstva, je trajnostni razvoj gorskih območij ključnega pomena za izboljšanje preživetja teh pogosto revnih in osamljenih ljudi. Pri tam procesu imajo pomembno vlogo mladi, zato jih je treba vključevati, saj bodo prav oni prihodnji akterji usmeritev, je izpostavil Ponebšek.
Opozoril je, da prepogosto pozabljamo na načela trajnostnega turizma in iščemo opravičila za svoja ravnanja, ki sledijo načelom množičnega turizma: ponudbe in povpraševanja brez omejitev. "Množični turizem prinaša dobičke in priložnosti, pa vendar če želimo ohraniti gorski svet, tudi kot možnost in priložnost za mlade, da ostanejo ali da se odločijo živeti v gorskem svetu, je treba poiskati sozvočje med naravo in človekom," je zapisal. Narava ima namreč omejene možnosti sprejemanja turistov. Ravno to je razlog oziroma ukrep, da so države alpskega loka pristopile k podpisu Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v celotnem alpskem prostoru.
Projekt Gorniška vas, ki ga v Sloveniji vodi PZS, je primer uresničevanja Alpske konvencije in priložnost za mlade, da si v pristnem gorskem okolju ustvarijo družino in zaživijo kakovostno življenje. Projekt namreč temelji na doživljanju in opazovanju narave, s poudarkom na pohodništvu in dejavnostih, ki ne zahtevajo velike turistične infrastrukture, ampak ohranjajo gorsko kmetovanje in gozdarstvo z lokalnimi proizvodi in živ značaj gorskih vasi. "Zelo pomembno je, da mladi, ki so odraščali v okolju, ki ga turizem še ni načel, dobijo priložnost, da dostojno živijo v svojem lokalnem okolju in nadaljujejo tradicijo z ohranjanjem tako izročila kot tudi sonaravnega razvoja proizvodov," meni Ponebšek.
Sicer pa PZS organizira planinske tabore za mlade, tako da lahko tudi tisti, ki nimajo pogostega stika s hribi, dobijo priložnost za doživljanje narave, učenje in sklepanje prijateljstev. "Teden dni življenja v šotoru, varčevanja z vodo, prehranjevanja v improvizirani jedilnici, kuhanja v zasilni kuhinji, opravljanje dežurstva in vsak dan še planinska tura, to je utrip planinskega tabora, ki ustvari in ohranja pečat pri mladih," je opisal Ponebšek.
Ob tem je izpostavil, da na PZS opažajo, da mladih ni enostavno navdušiti za planinstvo. Čas, ko se zdi, da je vse na dosegu roke, doba interneta, socialnih medijev, digitalizacije … namreč niso najboljša spodbuda za zgodnja vstajanja in napore, ki so potrebni za osvojitev vrhov. A ker je trud poplačan s čudovitimi razgledi, lepimi občutki in v mladih pusti izkušnje, so starši tisti, ki jih lahko navdušijo. "Planinstvo je način življenja in številni starši, ki so v mladosti doživeli gore, želijo v družini to bogastvo doživljanja prenesti tudi na svoje otroke – in to je neprecenljivo bogastvo," je prepričan Ponebšek.
Ob tem je omenil, da za zvezo organizirajo tudi športno plezanje, v katerem smo Slovenci uspešni. Prav tako se lahko pohvalimo, da smo na najvišjo goro sveta stopili pred 40 leti. Davo Karničar, ki je žal nedavno umrl v delovni nesreči, pa je dodal piko na i in z nje prismučal pred 20 leti kot prvi Zemljan.
Organizirano slovensko planinstvo se je sicer začelo s Triglavskimi prijatelji leta 1872, ko so začutili potrebo po organiziranosti. Ivan Žan je zato komisiji kranjskega deželnega predsedstva poslal pravila društva. Jakob Aljaž pa je z nakupom in postavitvijo stolpa ustvaril živ in pomemben simbol Slovencev. Pomembne premike so zakoličili tudi ustanovitelji Slovenskega planinskega društva. Še danes pa naslednica PZS temelji na prostovoljnem delu, upravlja in nadzoruje planinsko infrastrukturo in markira planinske poti, je spomnil Ponebšek.
Za konec je poudaril, da ostaja vprašanje, ali so se mladi pripravljeni angažirati in nadaljevati tradicijo ter ohraniti planinski duh. "Mladi danes verjetno planinstvo doživljajo drugače, lahko tudi zgolj in samo kot športno areno, v kateri zadovoljiš svoje potrebe po doživljanju ali adrenalinski sprostitvi," je izpostavil.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.