Ali so težki delovni pogoji in neznosen urnik nujno zlo medicinskih sester?

V UKC Maribor poleg zdravnikov primanjkuje četrtina kadrov v zdravstveni negi. V jeseniški bolnišnici so zaradi pomanjkanja kadrov zaprli en internistični oddelek od treh, kar v praksi pomeni 18 postelj manj. S pomanjkanjem kadra se srečujejo tudi v ptujski bolnišnici. To so le trije primeri, o katerih smo že pisali ta teden.

Dodajamo še primer iz Koroške, ki ga navaja STA. Stanje v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je podobno kot drugje – soočajo se s pomanjkanjem kadra zdravstvene nege. Iz koroške bolnišnice sicer zagotavljajo, da situacijo še obvladujejo. Povečan odhod zaposlenih v zdravstveni negi opažajo zadnji dve leti. "Vsak odhod poskušamo pravočasno nadomestiti, tako da ne prihaja do razlik med odhodi in novimi zaposlitvami. Je pa kader veliko težje nadomestiti kot v preteklosti," je pojasnil v. d. pomočnika direktorja za področje zdravstvene in babiške nege v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec Bojan Krzna. Razlog za manj ponudbe na trgu so tudi odhodi tovrstnega kadra iz regije na delo v sosednjo Avstrijo.

Ministrstvo se sklicuje na podatke, ki kažejo, da se je število zaposlenih v bolnišnicah povečalo

Realnost na terenu pa si očitno po svoje razlagajo na ministrstvu za zdravje (MZ). Ko smo jim omenili, da so razmere predvsem na intenzivnih oddelkih bolnišnic zaskrbljujoče, saj kljub stalnim razpisom ne dobijo ustreznega kadra, so se izgovorili na splošne statistične podatke. Ti kažejo, da se je ob nespremenjenem številu izvajalcev zdravstvene dejavnosti na nivoju bolnišnic in kliničnih inštitutov število zaposlenih v zadnjem desetletju povečalo za več kot 20 odstotkov. "Prav tako po številu zaposlenih v zdravstveni negi na 1000 prebivalcev v Sloveniji (9,9) ne zaostajamo za povprečjem OECD (8,8)," so zatrdili z ministrstva.

A teh 20 odstotkov velja za vse zaposlene. Predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana Đurđa Sima je izpostavila, da bolnišnice čutijo predvsem pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester in tehnikov, in to na vseh oddelkih, ne zgolj na intenzivni negi in terapiji.

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza), pa je opozorila, da je pri primerjavah nujno treba upoštevati strukturo kadra. "Poleg tega se v poročanja štejejo tudi nadomeščanja za porodniške in daljše bolniške odsotnosti. Na primer, ko gre ena medicinska sestra na porodniško, za določen čas na to delovno mesto zaposlijo drugo, šteje pa se, da sta zaposleni dve za ves čas," je izpostavila.

Potrebe po več kadra v zdravstveni negi po besedah Ažmanove izvirajo v prvi vrsti iz vedno večjih zahtev in potreb pacientov, njihove polimorbidnosti ter skrajševanja hospitalizacijskih dni na pacienta, kar pomeni intenzivnejše delo s pacientom v krajšem časovnem obdobju.

Ali je neznosen urnik neizogibno povezan s poklicem medicinskih sester v bolnišnicah?

Dva razloga za odhod zaposlenih v zdravstveni negi iz bolnišnic v druge zdravstvene ustanove so težki delovni pogoji in urnik, ki naj bi presegel meje znosnosti. Delo sedem dni na teden, neupoštevanje počitkov, nenadomeščanja odsotnih vodijo v izgorelost in bolezen, navajajo na Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

A njihovo delo na MZ interpretirajo kot nujno zlo. Opisujejo ga kot aktivnosti, ki jih opravljajo zdravstveni delavci pri varovanju zdravja bolnikov. "Te potrebe so tudi podlaga za organizacijo zdravstvene dejavnosti, kar lahko pomeni tudi zagotavljanje storitev vse dni v letu in vse ure v dnevu – skladno s tem je tudi organiziran delovni čas zaposlenih na področju zdravstvene nege," so nam odgovorili na vprašanje, kako nameravajo pristopiti k problemu, ki ga opisujejo v zdravstveni negi – slabi delovni pogoji in neznosen urnik, ki izčrpava zaposlene.

Tu se torej zastavlja vprašanje, ali država sporoča, da so nadčloveški napori v zdravstveni negi običajni in postajajo sprejemljivi za družbo? In drugo vprašanje, ali se bo sploh še kdo odločil za ta poklic, če že na začetku ve, kaj ga čaka?

Đurđa Sima je pri tem vprašanju jasna. Prepričana je, da urniki pogosto niso v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, saj presegajo dnevne, tedenske in mesečne obremenitve posameznika. "To so nečloveški urniki. V nečloveških urnikih je mogoče delati le nekaj čas, zato kolegice in kolegi zapuščajo taka delovna mesta, ki pogosto ostanejo dolgo časa nenadomeščena," je izpostavila.

Monika Ažman je izpostavila, da predvsem zaposleni, ki so še zdravi, na dežurstva, veliko nočnega dela, delo konec tedna in nadurno delo pristajajo, ker si z več dela pridobijo nadurno plačano delo in s tem zvišajo nizke osnovne plače. Zaradi tega prihaja do utrujenosti, naveličanosti, izgorelosti, slabih medosebnih odnosov … "V tujini so že začeli prakso, da zaposleni sami izbirajo, kdaj bodo delali, so bolj prilagodljivi glede urnikov. Prepričana sem, da bi na MZ moral obstajati oddelek za zdravstveno in babiško nego, ki bi se ukvarjal tudi s tovrstnimi vprašanji," meni predsednica Zbornice – Zveze.

Ali je podatek, da je odhod zdravstvenih delavcev v tujino globalen problem, tehten razlog, da sprejemamo status quo?

Glede na odgovor MZ je videti, kot da odhodov zdravstvenih delavcev bodisi iz poklica bodisi v tujino ne moremo preprečiti, češ da je to trenutno "globalni problem, ki je pogosto povezan z delovnimi pogoji in medsebojnimi odnosi na delovnih mestih".

Sima je prepričana, da četudi je to globalni problem, ga ne moremo preprosto prepustiti stihijskemu reševanju, ampak je potreben dialog s predstavniki zdravstvene in babiške nege. "Izvajalci zdravstvene in babiške nege menimo, da je MZ resorno ministrstvo za področje zdravstva, in ne samo zdravništva. To pomeni, da poleg že sprejetih dokumentov (Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi) potrebujemo priznane kadrovske normative in organizacijske temelje avtonomnega delovanja stroke," je jasno navedla eno od potreb, ki bi pripomogla k izboljšanju stanja na tem področju.

Ažmanova meni, da MZ zavzema tako stališče, ker so kadrovsko podhranjeni. Zato se sprašuje, zakaj jih ne vključujejo v zdravstveno politiko: "Zakaj ne sodelujemo pri načrtovanju strategij in resolucij s tega področja, zakaj ni ustrezne zastopanosti medicinskih sester na MZ, zakaj nimamo ministrske medicinske sestre, zakaj nismo vključeni v pogajanja pri splošnem dogovoru …?"

Ali so delodajalci krivi za stanje na področju zdravstvene nege?

Na MZ so s prstom pokazali na delodajalce, češ da so oni odgovorni za zagotavljanje ustreznih pogojev za delo, kot so organizacija dela, ustreznost prostorov, oprema, materiali in dovolj ustrezno usposobljenih kadrov za izvajanje. O svojem delu odgovornosti pa so zapisali: "Poslanstvo ministrstva za zdravje je vodenje zdravstvene politike v največjo korist vseh prebivalcev Slovenije, in sicer tako, da se zagotavlja dostopnost, učinkovitost, kakovost in varnost zdravstvene obravnave."

In spet se zastavi vprašanje, kako učinkovita, kakovostna in varna je lahko sploh obravnava bolnikov v bolnišnicah, če so delavci izgoreli oziroma jih primanjkuje? Kdo je torej za kaj odgovoren?

Đurđa Sima je zatrdila, da delodajalci niso povzročitelji problema, saj so zaposleni skupaj z njimi na istem bregu, vse zato, da bi bolnikom zagotovili varno obravnavo. "Zaposleni pristanemo na nemogoč urnik, delodajalci pa so nam ga pogosto prisiljeni razpisati. Posledično nastanejo slabi odnosi, torej zaradi kronične utrujenosti in podcenjenosti stroke ter izvajalcev v zdravstveni in babiški negi," je pojasnila svoj vidik in še poudarila, da se tako strokovna kot laična javnost dobro zavedata, da napake v zdravstveni in babiški negi lahko povzročajo težke posledice za zdravje in življenje uporabnikov storitev.

So se pa na ministrstvu pohvalili, da pod njihovim okriljem deluje delovna skupina, ki pripravlja projekt racionalnejše organiziranosti javne zdravstvene mreže. "Cilj projekta je pripraviti analizo stanja na področju kadra v zdravstvu. Poleg te delovne skupine delujejo tudi delovne podskupine, ki pripravljajo revizijo kadrovskih normativov za različne poklicne skupine v zdravstvu – tudi zdravstveno nego," so zapisali in dodali, da se sicer zavedajo, da sta vzpostavitev dobrih delovnih pogojev ter zagotovitev zadostnega števila ustrezno usposobljenega kadra in ustreznega plačila za delo ključna, da bomo kadre v teh poklicih tudi zadržali.

'Naložb v zdravstveno nego se ne sme obravnavati kot strošek, temveč kot naložbo v gospodarstvo'

Monika Ažman 'krivdo' za slabe delovne pogoje deli med delodajalce in politiko. Zavodi se s pomanjkanjem kadra srečujejo že vrsto let, na kar v Zbornici – Zvezi opozarjajo že vsaj zadnjih 15 let. "Posamezni delodajalci, kot so bolnišnici v Izoli in na Jesenicah ter UKC Maribor, so zdaj začeli glasno in javno opozarjati na težave, ki niso od včeraj. Volje politike in odločevalcev za spremembo stanja pa ni," je bila konkretna predsednica Zbornice – Zveze. Ob tem je poudarila, da je zdravje prva in najpomembnejša vrednota, zato je v zdravstvo treba vlagati: "Naložb v zdravstveno nego se ne sme obravnavati kot strošek, temveč kot naložbo v gospodarstvo, saj je z zdravo in delovno storilno populacijo mogoče doseči boljši gospodarski donos. Tega se morajo politični odločevalci zavedati."

Ustrezno finančno ovrednotena delovna mesta kot rešitev

In neustrezno plačilo za naporno delo je še eden od dejavnikov, ki odganja predvsem diplomirane medicinske sestre v referenčne ambulante ali v tujino. V UKC Maribor ocenjujejo, da so se težave s pomanjkanjem kadra začele, ko je začel veljati zakon za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012, zaradi česar se je končalo nagrajevanje delavcev. Rešitev vidijo v tem, da bi se delovna mesta ustrezno finančno vrednotila, kar bi privabilo kompetenten kader. Seveda ob predpostavki, da se mu zagotovi 'normalen' delovni urnik.

Tudi Đurđa Sima je prepričana, da bi ustrezno zaposlovanje, nagrajevanje, dvig plačne osnove in ostalih plačnih dodatkov po opravljenem nadurnem in nočnem delu zadržalo kader zdravstvene in babiške nege v delovnem razmerju in nasploh v poklicu: "S tem bodo pogoji dela znosnejši, medsebojni odnosi primerni in kadrovska zasedba bo omogočala izvedbo zdravstvenih programov v optimalni meri."

Po mnenju Sime je torej že zdavnaj napočil čas, da jih resorni politiki na področju zdravstva in sociale sprejmejo kot enakovredne sogovornike in prisluhnejo predlogom stroke.

Ažmanova meni, da je prvi korak k izboljšanju stanja na področju zdravstvene in babiške nege sprejeti dokument poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, ki je tudi temelj za nadaljnjo vzpostavitev kadrovskih standardov in normativov: "Zaposleni v zdravstveni negi namreč zdaj delajo po zastarelih standardih in normativih iz leta 1984, ki jih je treba nujno posodobiti, saj vsebinsko ne ustrezajo več današnjim potrebam in niso primerni za kakovostno in varno obravnavo pacientov." Pomemben korak k izboljšanju stanja je tudi sprejem zakona o zdravstveni negi in babištvu, je še izpostavila.

Kdaj se obetajo finančne spremembe?

Na MZ so na naše vprašanje, ali so na vidiku spremembe, ki bi izboljšale finančno stanje delavcev v zdravstveni negi, odgovorili, da je bil na podlagi stavkovnega sporazuma iz leta 2018 v letu 2019 izveden dvig plač tudi za zaposlene v zdravstveni negi. "Poleg tega so se povišali dodatki na nočno in nedeljsko delo ter delo z osebami z demenco. Sredstva za rast stroškov dela zdravstvenih delavcev so se zagotovila iz javnih virov. Zaradi tega so se cene zdravstvenih storitev v odstotku za javne zdravstvene zavode povišale za okoli pet odstotkov, za socialno varstvene zavode pa za okoli 6,7 odstotka," so zapisali in dodali, da so za vse skupaj namenili 60 milijonov evrov.

Nadaljnjih potez, ki bi zvišale plače zaposlenih v zdravstveni negi, niso komentirali.