Ideji, da bi v Sloveniji vzpostavili centralni register, v katerem bodo na enem mestu združeni praktično vsi podatki vseh bolnikov v Sloveniji, je najprej odkimala informacijska pooblaščenka, nato še parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Kljub temu so ji poslanci minuli petek prižgali zeleno luč.
In s tem so, je prepričana informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik, odprli vrata tudi uhajanju podatkov, kibernetskim napadom, predvsem pa potencialnim zlorabam. "Več podatkov, ko imamo na kupu, večje so potem grožnje, večja je možnost, da nekdo do teh podatkov dostopa nezakonito, da nekdo zlorabi svoje možnosti dostopa. Recimo informacijski pooblaščenec vsako leto obravnava več kot 100 primerov, ko nekdo zlorabi svoje možnosti dostopa, ki jih je imel, ki mu jih je nekdo podal," je poudarila.
In v tem primeru bi imeli dostop do naših najbolj občutljivih osebnih podatkov: datuma rojstva, naslova, celotne zgodovine bolezni, raznih laboratorijskih testov, rentgenskih slik, napotnic, pa zdravil, ki jih jemljemo, in, denimo, podatkov o cepljenju.
"Ta dostop bi bil lahko urejen tako, da se podatki pridobivajo na zahtevo, torej, ko jih nekdo potrebuje, utemeljeno potrebuje. In ne, da se ti podatki prenašajo in potem so na voljo tem drugim organom za zadeve, ki niso povezane z zdravjem," je še dejala pooblaščenka.
Podatke bi namreč lahko uporabljali tudi za, denimo, zdravstvene raziskave ali upravne postopke. Da dostopa ne bo dobil kar vsak, mirijo na ministrstvu za zdravje.
"Upravna enota bo za vas, recimo, če boste želela imeti vozniško dovoljenje, morala dobiti vaše izrecno soglasje, da dovolite, da za ta namen oni dobijo iz sistema ven samo tiste podatke, ki jih potrebuje upravna enota za izdajo vozniškega dovoljenja," je pojasnila generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo zdravstva na Ministrstvu za zdravje Teja Batagelj.
V prvi vrsti bo zakon, dodajajo, administrativno razbremenil zdravstveno osebje in omogočil lažjo komunikacijo med zdravstvenimi zavodi. "Poleg tega lahko pacient vsakemu zdravstvenemu izvajalcu ali posamezniku, recimo sosedu, ki je zaposlen v zdravstvenem domu, onemogoči dostop do podatkov," je izpostavila Batagljeva.
"Raziskave, upravni postopki, to so vse nameni, kjer bi lahko te dostope lahko uredili drugače, bolj varno," pa je poudarila Virant Burnikova in izpostavila še eno težavo: da bo država za pogodbenega obdelovalca ustanovila javno podjetje, poslovodstvo tega podjetja pa da bo neposredno pod vplivom vsakokratne vlade.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.