Prelesnikova je v dopisu poudarila, da je zaradi dotične sodbe vrhovnega sodišča iz maja letos prišlo do vseobsežnega zavračanja dostopa do podatkov iz državno-tožilskih in sodnih postopkov, vključno s sodbami kot končnimi akti, saj je sodišče v sodbi zavzelo stališče, da informacije iz sodnih oz. tožilskih spisov ne zapadejo pod informacije javnega značaja. S sprejemom avtentične razlage zakona bi preprečila razhajanja v razumevanju dostopa do informacij javnega značaja tako pri sodiščih kot državnih tožilstvih.
V dopisu, ki ga je naslovila na predsednika DZ Igorja Zorčiča, je zapisala, da sta odločitev in namen zakonodajalca, da so dostopne informacije javnega značaja tudi pri sodni veji oblasti, razvidna iz končnega besedila 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Tam so med taksativno naštetimi izjemami, zaradi katerih je mogoče dostop odreči, tudi podatki, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, je zapisala.
Spomnila pa je tudi, da so se takratni člani odbora za notranjo politiko v poročilu k predlogu zakona o dostopu do informacij javnega značaja večinsko strinjali, da je z vidika prispevka k uveljavljanju pravne države in človekovih pravic nujno, da se dolžnost posredovanja informacij javnega značaja nanaša na vse tri veje oblasti, vključno s sodišči.
Sodni svet: Sodba ni posegla v obveznost sodišč
Na sodbo pa je odzval tudi Sodni svet, kjer ugotavljajo, da sodbe ni mogoče razumeti na način, kot je bila predstavljena v javnosti. Sodni svet je medijske objave in komentarje na temo transparentnosti delovanja sodstva v zvezi s sodbo vrhovnega sodišča obravnaval na četrtkovi seji. "Sodba ni posegla v obveznost sodišč, da ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo dostop do odločitev sodišč," so zapisali na Sodnem svetu, ki mu predseduje Erik Kerševan.
"Sodni svet poudarja, da se zavzema za transparentno delovanje sodstva in ustavno zagotovljeno javnost sojenja," so zapisali v izjavi in se pridružili izjavi Vrhovnega sodišča.
Iz vrhovnega sodišča so v četrtek namreč sporočili, da njihova sodba iz maja letos ne omejuje dostopa do sodb sodišč. Kot so zagotovili, so v sodstvu načelno zavezani transparentnemu delovanju in tega ni spremenila niti omenjena sodba. Da naj bi omenjena odločitev upravnega oddelka vrhovnega sodišča zapirala sodstvo javnosti, pa je posledica zmotnih razlag, so zapisali.
"Senat vrhovnega sodišča je odločil, da celotni sodni spisi niso več v sistemu informacij javnega značaja"
Na sodbo sta opozorila tudi profesor prava na mariborski pravni fakulteti ter fakulteti Alma Mater Europaea Jurij Toplak in pravnik Matej Avbelj. Toplak je konec oktobra opozoril, da je maja letos senat vrhovnega sodišča v sestavi Petra Goloba, Erika Kerševana in Brigite Domjan Pavlin med drugim odločil, da celotni sodni spisi niso več v sistemu informacij javnega značaja. Tudi Avbelj je v prispevku v zadnji Pravni praksi med drugim ocenil, da "se je s tako razlago vrhovnega sodišča polje javnosti in transparentnosti delovanja sodne veje oblasti (pa tudi pravosodja, kamor sodi tožilstvo) še zožilo".
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.