Ali spomin lahko potuje dlje od sedanjega življenja?

Bom napisal še to: vesolje sestavlja snovni in nesnovni del, tisti del, ki nima mase. Mi smo del vesolja in tudi naše telo je ustvarjeno tako. Telo razpade , vendar se ne uniči v celoti, ostane pa nesnovni del. Da je tako, pa obstajajo dokazi, ki se jih ne da definirati na znanstveni osnovi s pomočjo raznih formul in izračunov. Kar poglejte primere Deja Vuja in kakor temu, rečemo - šesti čut, ko v naprej veš, kaj se bo zgodilo. Verjemite, to je tisti glavni del , o katerem znanstveniki ne razglabljajo, kajti vse je odvisno od posameznika. Je pa dejstvo, da v resnici vedno živimo, pa naj bo to preteklost sedanjost ali prihodnost - kot da živimo v paralelnih, popolnoma enakih svetovih.....vse se vrti.....

monsterinside kje te lahko spoznam da poklepetam s tabo ob pijački?

Že v osnovnošolski fiziki je pojasnjeno, da se nekaj kar nima mase ne more uničiti, le transformira se lahko, kaj ste nekateri sedeli na ušesih?? Sedaj pa ste odkrili toplo vodo ali kaj?

Hi, hi, hi,......eni norijo zaradi straha pred karmo, hi, hi, hi,......................

Naj bo ljubezen premagala zlo, ljubite se, imejte se radi in živite v ljubezni.

Ljubimo, sočustvujmo, bodimo etični. Ne rabimo pomagat, daleč od tega, važno pa je da ne škodimo.

Karma ni kazen, karma je lekcija. Vsak kateri sedaj uživa dobro karmo je v daljni preteklosti tudi imel slabo karmo in obratno.

Strah pred narejeno slabo karmo upravičeno razburja in jezi določene uporabnike tega foruma.

Eni se dosti razburjajo in jezijo. To pa pove dosti o njihovem strahu pred karmo.

Kako bi lahko bil spomin v genih???? Če nekdo gre v neko mesto katero obstaja 200 let in prepozna ulico in hišo v starem delu mesta, od njegovih sorodnikov pa nihče ni bil tam vsaj zadnjih 300 let. Kako potem z tem??????

V kolikor verjamemo, da obstaja reinkarnacija, karma, usoda se je vredno tudi vprašati v čem je smisel pozabe v ponovnem vtelešenju. Recimo, da imamo določene lekcije za razrešiti v tem življenju, je verjetno čar pozabe v tem, da ne vemo kaj je za razrešitev in da se ne ravnamo kot, da imamo rešitve testa pred sabo ter odgovore samo prepisujemo. Zdi se mi vseeno pametno, da za podrobnosti izvemo šele, ko smo dojeli bistvo lekcije. Regresija nam morebiti niti ne da pravih odgovorov pred razreševanjem, lahko pa nam koristi po ali tik pred razrešitvijo v odgovor zakaj se nam je določena težka situacija zgodila, da se ne odzovemo napačno in da jo lažje sprejmemo.

Verjemite kar hočete, noben vas ne sili v to. Ali pa se razburjate še naprej, kakor vam paše. Čeprav ne vem zakaj se razburjate. Ponavadi če človek v nekaj ne verjame se ne razburja, vsaj če nima kaj za bregom.

Tu eni res razburjajo zaradi te teme, kot da so oni kateri odločajo kaj lahko 24 ur objavi in kaj ne. Spodaj en istočasno sprašuje, če je otrokova slaba karma, če je mučen in umorjen in istočasno žali. Težko odgovorim na tako vprašanje, ker ne vem.

Horoskopi, jasnovidci, vedeževalci nekako nakazujejo da karma res obstaja.

.sploh ne verjamem v reinkarnacijo, ali predhodna življenja. za možno imam edino to , da z geni, ki jih dobimo od staršev in prednikov, sempatja Dobimo" mogoče kak njihov Spominček"

Eni se razburjajo in jezijo zaradi tega članka, kot da imajo strah pred tem da reinkarnacija in karma obstajata. Prej niso vedeli, ker so bili preveč omejeni samo na določene stvari. A v tolažbo njim, da vedno lahko popravijo svojo karmo, le spremeniti se morajo.

Regresija je nekaj česar se ne da z gotovostjo potrditi niti ovreči, isto velja za reinkarnacijo. Dobro pa je živeti v smislu pomisleka: KAJ PA ČE JE RES TAKO in kaj vse lahko za pravim, če to drži in koliko lahko zapravim če kar na slepo verjamem nekaterim prevarantom. Le z veliko mero modrosti lahko ostanemo trdno na svoji poti, pri tem pa nam lahko pomaga duhovnost ali stanje naše zavesti v sozvočju s svojo dušo.

Tole z znanstveniki mi gre počasi že na živce. Še pri nastanku vesolja si niso enotni : prvi zaprisegajo na veliki pok, ki je nastal iz niča, drugi pa trdijo, da iz niča ne more nastati nič. Velja samo tisto, kar se da matematično dokazati s fiziko ali kvantno mehaniko, vse drugo ne velja oziroma ne more biti. Tako so končno prišli do točke, ko nihče nima pojma, kaj je temna snov v vesolju, ki jo je največ. Priznajmo si končno, da vsega ne poznamo, da so skrivnosti v vesolju in v našem življenju. Mogoče nam bi bilo jasno, če bi 100% izkoriščali svoje možganske zmogljivosti, tako pa tudi znanstveniki, strokovnjaki ne vejo, zakaj nam ne delujejo v celoti. Pa vendar obstajajo skrivnosti, ki so nekaterim vsaj deloma dosegljive na razne načine.....samo o tem se ne govori veliko, ker se ne da znanstveno dokazati.

Ko berem take komentarje je prav zanimivo, da se nihče ne vpraša kaj jih je sploh prisililo v branje članka ki jih ne zanima in kar zavračajo. Nič jih ni prisililo po mojem, le prisluhnili so nežnem glasku svoje duše (pardon za ljudi ki nimajo duše: svojem bistvu :) ). Drugače pa ste taki komentatorji ti ki zamenjujete duhovnost z religijami, se pravi z nečim kar je izven vas in kar dostikrat služi drugim. Duhovnost ni religija , je le harmonično stanje nebrzdane zavesti in zahtevne duše. Duhovnost lahko dosežemo tudi brez neke religije in kadar prisluhnemo svoji duši lahko rečemo, da smo duhovni, čeprav to traja le hip, ko nas zvabi, da nekaj preberemo, kar naš EGO (zavest) zavrača.

Ljubljeni res mi na živce greš kr ene lapaš