Brez slovenskih blagovnih znamk?

Kot je danes sporočil sindikat, v zadnjem času od kmetov dobivajo informacije, da jim Hofer in Mercator odpovedujeta pogodbe oz. jim ponujata tako ekstremno težke pogoje dobave in nizke odkupne cene, da jih kmetje ne morejo izpolniti in sami odstopajo od pogodb.

"Mercator v zadnjih mesecih ni odpovedal pogodbe ali spremenil pogojev poslovanja z nobenim kmetom ali zadrugo, zato nas izjave Sindikata kmetov izrazito presenečajo," pa pravijo v Mercatorju. Delež slovenskih proizvodov na naših policah je vsa leta stabilen, trenutno sodelujemo z več kot 700 slovenskimi dobavitelji, ki imajo na naših policah več kot 40.000 proizvodov, pojasnjujejo.

Slovenski dobavitelji že dolga leta predstavljajo daleč največji delež naše nabave, partnerske odnose s slovenskimi dobavitelji pa bo Mercator razvijal tudi v prihodnje, dodajajo.

Vprašanja smo naslovili tudi na Hofer, kjer pravijo, da so nad trditvami sindikata presenečeni. "Uspešno sodelujemo z več kot 130 slovenskimi dobavitelji in s številnimi sodelujemo že vrsto let ali celo od samega začetka. Število slovenskih dobaviteljev pa se v sezoni svežega sadja in zelenjave še občutno poveča. Slovenski izdelki so na naših policah močno zastopani – trenutno jih je v redni ponudbi že okvirno četrtina, upoštevajoč sezonsko ponudbo svežega sadja in zelenjave. Ob tem v večini blagovnih skupin predstavljajo že velik del naše stalne ponudbe, pri svežem mesu, mleku, kruhu in jajcih pa je delež slovenske ponudbe celo večinski."

Dodajajo, da je ponudba sadja in zelenjave v času sezone večinsko iz slovenskih njiv, vrtov in sadovnjakov in predstavlja 80 odstotkov lokalne dobave. "Kjer so na voljo slovenski sezonski pridelki, jim pri uvrščanju na naše police namenjamo absolutno prednost." Sadje in zelenjavo večinsko odkupujejo direktno od kmetov in zatrjujejo, da v zadnjem času niso prekinili sodelovanja z niti enim od dobaviteljev sadja in zelenjave.

Znova so ponovili, da so težave v zadnjih tednih nastale zaradi nadgradnje in digitalizacije zalednih procesov nabave, logistike in prodaje.

Sindikat kmetov v pismu, ki so ga naslovili na ministrstvi za kmetijstvo in gospodarstvo ter medije, opozarja, da ima vlada vzvode za nadzor in sankcioniranje določenih ravnanj, ki bodo povzročila "propad naše suverenosti, našega podeželja in prehranske varnosti".

Od pristojnih zato med drugim zahtevajo, da pregledajo pogodbe za nakup zemljišč, v katerih da so tuji investitorji za najboljša zemljišča za postavitev svojih centrov obljubljali določen odstotek odkupa domačih blagovnih znamk in domačih proizvodov.

"Če temu ni tako, so lagali župani in drugi lokalni veljaki. V predvolilnih srečanjih vsi zagotavljajo skrb za kmetijska zemljišča, vsi pa vemo, da se centri gradijo na zemljiščih, ki jih občine z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na hitro spremenijo v gradbene parcele na najlepših ravnih travnikih in njivah, hkrati pa smo jim velikodušno odpustili nadomestila za njihova parkirišča," so izpostavili.

Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pozivajo, naj preveri sledljivost blaga, kakovost ter vsebnost sredstev za obstojnost sadja in zelenjave. "Če se tuji trgovci vedejo do Slovencev kot do testnih osebkov, morata vlada in pristojno ministrstvo zaščititi varnost državljanov," so prepričani v sindikatu.

Pristojna inšpekcija pa naj preveri prodajne cene tujih dobaviteljev, pozivajo. "Slovenija je resnično tako majhna, da je idealna za testiranje različnih marketinških strategij. Dampinške cene se na kratek rok trgovskim verigam splačajo, če jih testirajo na dveh milijonih prebivalstva. Damping pa je kazniv samo, če ga dokažemo," poudarjajo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora po oceni sindikata začeti kampanjo ozaveščanja ljudi. Kot opozarjajo, je v luči trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu domača proizvodnja in prehranska varnost ključna za državljane, zato je naloga ministrstva, da nagovori potrošnike, da je nakup domače hrane tudi zagotovilo za ohranitev domačih kmetov ter da bomo imeli hrano tudi v primerih vojne in prekinjenih dobavnih poti.

"Bližnji vzhod je daleč, ampak posledice napadov bomo občutili že v nekaj dnevih, ko se bodo podražili energenti (...) V kmetijstvu je reaktivni čas bistveno daljši, toda tudi bolj uničujoč. Postopne odpovedi pogodb bodo slabile kmete, ob tem pa se bodo postopno potrošniki navadili na ceneno hrano, ki nas bo naredila odvisne. Tudi ne vemo, ali nas bo takšna hrana ohranjala zdrave in prihranila stroške zdravstvene oskrbe naroda," so opozorili v sindikatu.

Ob tem so spomnili na rezultate dolgoletnih naporov ministrstva in nevladnih organizacij, da Slovenci prepoznavajo domačo kakovost in pomembnost domače prehrane. "Slovenci imamo kar nekaj proizvodov Izbrane kakovosti, ki jih slovenski kupci že prepoznavajo in bi morali biti dostopni v vseh trgovskih verigah," so prepričani v sindikatu. Ob tem javnosti sporočajo, da mora zahtevati možnost izbire na slovenskih policah, in jo pozivajo, naj ne podpre "brutalnega vedenja multinacionalk". Od pristojnega ministrstva pa ne glede na predvolilno obdobje pričakujejo hiter odziv.

Tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so zaskrbljeni zaradi informacij članov, da naj bi določeni trgovci z nekaterimi kmeti prekinili ali omejili sodelovanje. Spričo takšnega razvoja dogodkov med drugim zahtevajo takojšnjo uvedbo masnih bilanc.

V KGZS so od članov prejeli informacije, da sta diskontni trgovec Hofer, ki sicer izvaja temeljito prenovo ponudbe izdelkov, in največji slovenski trgovec Mercator z nekaterimi kmeti prekinila ali omejila sodelovanje. Zaradi tega so resno zaskrbljeni. Po njihovih opozorilih odpovedi pogodb in zmanjševanje naročil neposredno ogrožajo stabilnost slovenske dobavne verige, slabšajo položaj kmetov in zmanjšujejo prisotnost domačih prehrambnih proizvodov na trgu.

Takšne spremembe lahko resno prizadenejo finančno stabilnost kmetov, otežijo načrtovanje proizvodnje in povečajo negotovost pri dolgoročnem vlaganju v kmetijsko dejavnost. Posledično se lahko zmanjša tudi razpoložljivost kakovostnih slovenskih živil za potrošnike, so zapisali v sporočilu za javnost.

V KGZS so sicer spričo informacij članov glede dogajanja v prehranski verigi znova poudarili pomen celovite sledljivosti živil kot bistvenega elementa zanesljive in poštene dobavne verige.

Eden od temeljnih ukrepov, ki ga zahtevajo tudi v protestnih zahtevah do vlade, je uvedba masnih bilanc in nadzora porekla z analizo izotopov, da bo pot vsakršnega živila od izvora do trgovskih polic pregledna in ne bo mogla predstavljati negotovosti za slovenske pridelovalce in potrošnike.

Pravilnik o uvedbi masnih bilanc za sveže nepakirano meso je bil sprejet spomladi 2022, a se je s spremembami vedno podaljševalo prehodno obdobje in pravilnik še ni v celoti uveljavljen v praksi, so opozorili v zbornici. Zato zahtevajo takojšnjo izvedbo vseh potrebnih postopkov za uveljavitev masnih bilanc ter hkrati usklajevanje njihove uvedbe tudi za druge skupine kmetijskih proizvodov, je zapisal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

V zbornici so omenili raziskavo, ki so jo izvedli Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jožef Stefan in nekatere druge ustanove. Po njej je 79 odstotkov svinjskega mesa, ki se na trgu prodaja kot slovensko, uvoženega in zgolj označenega kot slovenskega. To po prepričanju KGZS kaže na resne pomanjkljivosti pri sledljivosti in označevanju porekla ter spodkopava zaupanje potrošnikov v domačo ponudbo in poštenost trga.

Kot enega glavnih vzrokov obstoječih pritiskov na kmete in dobavitelje pa v zbornici vidijo tudi gospodarsko negotovost, povezano z dvigom minimalne plače in uvedbo obvezne božičnice, ki da dodatno povečuje stroške poslovanja in otežuje stabilnost poslovnega okolja v kmetijskem sektorju.

Čas je za razmislek o nacionalnem trgovcu, pa pozivajo v Levici in Vesni. Kot so zapisali, Hofer in Mercator odpovedujeta sodelovanje slovenskim agroživilskim podjetjem. Kot zasebni multinacionalki imata pravico sprejemati svoje poslovne odločitve: "Vendar zakonitost še ne pomeni tudi odgovornosti do lokalnega okolja, domačih proizvajalcev in dolgoročne stabilnosti prehranske oskrbe."

Slovenija danes nima trgovca, ki bi v strateških trenutkih sistemsko dajal prednost slovenskim oziroma lokalnim proizvajalcem hrane, opozarjajo. V katerem bi imeli besedo pri takšni odločitvi tudi zaposleni ali pa celo država. Spomnili so, da smo ga imeli do leta 2005, ko je Janez Janša prodal lastniški delež države Igorju Bavčarju (Istrabenz) in Bošku Šrotu (Pivovarna Laško): "Oba sta bila kasneje pravnomočno obsojena zaradi tajkunskih prevzemov svojih podjetij, ki so propadla. Mercator so zaplenile slovenske banke, nato hrvaški tajkuni, pa ruske banke in danes je de facto v 93,8-odstotni lasti hrvaškega tajkuna Pavla Vujnovca. Človeka, ki je čudežno lastnik podjetij, ki naj bi predstavljala petino hrvaškega BDP", so dodali.

Zato predlagajo razmislek, da Mercatorjevo maloprodajno dejavnost odkupi država: "Ta bi lahko postavljala dostojno konkurenco multinacionalkam, tako s svojo ponudbo kot z maržami. S tem bi poskrbeli za večjo stabilnost domačih dobavnih verig prehrambenih izdelkov, ki se začne pri slovenskem kmetu. V dobi vedno hujših pretresov - tako geopolitičnih kot podnebnih in oboje bo v prihodnosti vedno bolj prepleteno - je domača oskrba bolj pomembna kot kadar koli."