Ali veste, čemu služijo črte in pike, ki jih lahko opazite na pločnikih?

Najranljivejši udeleženec v prometu – pešec – je lahko še bolj ranljiv, če je poleg tega še slep, slaboviden, invalid ali gibalno omejen. Po slovenskih mestih lahko tako vedno pogosteje opažamo pločnike, ki od ceste niso več ločeni z robniki, kar sicer olajša premikanje invalidom in gibalno oviranim osebam, a na drugi strani briše meje med pločnikom in cestiščem, kar v nevarnost spravlja slepe in slabovidne, ki tako težje zaznajo, kdaj s pločnika stopijo na cesto. Kompromis so tako denimo ravne površine s taktilnimi oznakami – čepi in rebri.

"Čepi opozarjajo na nevarnost, se pravi da si prišel na rob ceste, rebra pa vodijo nekoga, ki je slep z belo palico, da ve, v katero smer mora iti, da pride po varni površini čez cesto," pove Andreja Albreht, direktorica zavoda Dostop. V zavodu opozarjajo, da je pri izgradnji oznak še vedno veliko napak. Že kratek pas brez robnika in oznak slepega ali slabovidnega pešca ne opozori, da je pred njim cesta, in lahko tja nevede zaide.

"Vsaka cesta, ki se na novo dela, mora biti, in tudi navadno je, zdaj že ustrezno prilagojena. Problem je pri tistih, ki se obnavljajo, kjer tudi ni dosti prostora, tam je več možnosti tudi seveda za napake, dosti je pa cest, ki niso prenovljene in še dolgo ne bojo," pravi Albrehtova.

Marko Renčelj iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, poudarja, da je treba posebej v naseljih in v urbanih okoljih zahteve pešcev in kolesarjev postaviti malo više. "Torej, še posebej ceste, ki niso tako prometno obremenjene, bi morale biti prioriteta pri reševanju ali pa na čimbolj optimalnem vodenju pešcev in kolesarjev, vključno s prometno signalizacijo."

Postavitev označb urejata – pred sedmimi leti sprejet – pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov in gradbeni zakon, a v zavodu opažajo, da je na terenu še vedno marsikje drugače. "Predpisi oziroma standardi niso tako natančni, da bi lahko vsako situacijo naredili prav. Mi pomagamo pri tem, da pregledujemo projekte in svetujemo, kako narediti, da bo prav, da bodo te oznake uporabne," pojasnjuje Albrehtova.

Ob tem pa lahko na slovenskih pločnikih v zadnjem času opažamo še vse več kolesarskih stez, ki pešcem pomembno skrčijo varno površino, ocenjuje Peter Lipar iz ljubljanske gradbene fakultete. "Zagovarjam ločene površine za pešce in kolesarje. V vsakem smislu. Se pravi, če ni prostora za oboje, potem raje vidim, da gredo kolesarji med osebni promet."

Lipar še ocenjuje, da je slovenski pešec varen, Slovenija beleži manj smrtnih žrtev pri pešcih, kot je evropsko povprečje, lani pa je sicer življenje izgubilo 6 pešcev, kar je za polovico manj kot leto prej.