Ali vse bolj opazne podnebne spremembe že kažejo zobe?

V izdihljajih zime, ko naj bi se še greli v bundah, zavijali v šale in natikali rokavice, so mnogi že pospravili toplejša oblačila. Imamo nov slovenski zimski rekord - in to po 29 letih. Izmerjen je bil v četrtek popoldne na Štajerskem, točneje v Gačniku v Slovenskih goricah - in sicer 24,1 stopinje Celzija.

In ne samo pri nas ... Na Azurni obali se februarja in marca polnijo plaže. Po francoskih plažah so v preteklih dneh tako številne dame že skakljale v bikinkah, najbolj pogumne pa so se pognale med valove. "Sprva je hladno, nato pa osvežujoče, da si želiš še več. Na kratko skočimo v vodo, nato pa hitro ven," pripovedujejo.

Pregovorno muhasto nebo nad Veliko Britanijo se je ta teden oddolžilo Otočanom

Sončijo se na Danskem, kjer veter navdušuje ljubitelje kajtanja, v Veliki Britaniji se je februarsko živo srebro povzpelo rekordno visoko. V Walesu so tako izmerili absolutni zimski rekord: 20,8 stopinje Celzija, kar je več, kot je živo srebro tisti dan kazalo na španski Ibizi. "Prelepo je. Poglejte ta razgled, čudovito je, kajne?" pripovedujejo Britanci in dodajajo, da je kot na Costi del Sol, ne pa na plaži Temby.

Tudi v osrednji Španiji so termometri krepko presegli 'dvajsetico'. Februarski vročinski val, se smejijo v Zaragozi.

Grške otoke je medtem celo pobelil sneg, v Kaliforniji se spopadajo s hudimi poplavami, Avstralci pa se znojijo po najtoplejšem poletju v zgodovini meritev. Plitvina Atlantskega oceana ima 13 stopinj Celzija.

Kaj se dogaja? So to vse bolj opazne podnebne spremembe, ki kažejo zobe? Nas mora resno skrbeti? Se bomo spet borili za vodo, hrano, osebno varnost?

Na tisoče mladih je preplavilo ulice evropskih mest z jasno zahtevo: "Hočemo podnebno pravičnost in hočemo jo zdaj." Že osmi teden zapored mladina tako 'šprica' pouk, da bi protestirala in opozorila na glasen alarm narave.

"Ta pobuda je vse drugo razen otročja. Zelo smo odgovorni, zelo predani in to počnemo za našo prihodnost. Dejstvo, da nas župan Antwerpna skuša očrniti, ko pravi, pojdite v šolo, ste le skupina obupancev, jasno kaže, da ni dojel našega sporočila in da ne razume nujnosti podnebnih sprememb," pojasnjuje Anuna De Wever, vodja belgijskega gibanja Mladi proti podnebnim spremembam.

Dan D za mlade aktiviste bo 15. marec. V več kot 50 državah, tudi v Sloveniji, bodo pripravili protestne shode. "Podnebna kriza je največja grožnja v zgodovini človeštva, z izumrtjem se ne bomo sprijaznili," opozarjajo slovenski borci. Oblastem pa sporočajo: če se nam spet izneverite, bomo sami poskrbeli za spremembe in ne bomo se ustavili.

Smo res že na robu katastrofe, kot opozarjajo tudi mladi?

Že samo dve stopinji višja povprečna temperatura na Zemlji bi povzročila katastrofo za človeštvo, opozarjajo znanstveniki. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da smo blizu katastrofe zato, ker se nič ne premakne na političnem in energetskem področju: "Podnebje gre v smer, ki smo jo napovedali - toplejše, bolj nepredvidljivo, z več ekstremnega vremena."

Pa se sploh zavedamo, kam drvimo? Kako bomo ustavili to norost? "Gre za precej zahteven problem. Podnebne spremembe so namreč v veliki meri energetska težava. In zamenjati energijo kar tako čez noč je zelo težko. Po drugi strani pa smo zelo veliki potrošniki energije, zato bi se moral spremeniti tudi naš življenjski slog. Naletimo torej na dve težavi, ki ju politika zelo težko pravzaprav rešuje, ker sta zelo povezani," razlaga Kajfež Bogatajeva.

A politika se na eni strani za gospodarstvo in socialo zelo 'potrudi', okolje pa - kot da ni med prioritetami. Ni torej volje, znanja? "Znanja je dovolj, ozaveščenosti morda nekoliko manj, ampak tisto, kar pa manjka, je odnos 'navadnih' ljudi, nas državljanov, volivcev, ki nam je tudi kar nekako vseeno," razmišlja znanstvenica in dodaja, da nikoli recimo še nismo doživeli protesta, kjer bi - denimo pred parlamentom - zahtevali drugačno okoljsko politiko. "Vsi torej nekako nosimo del krivde," poudarja.

A če bomo vztrajali pri današnjih trendih, kaj nas čaka? Kako se nam bo takšen odnos do podnebnih sprememb maščeval? Se bomo morali res boriti za vodo, hrano, osebno varnost? "Dejansko gre za to," odgovarja klimatologinja. "Pridelava hrane je v spremenjeni podnebnih razmerah otežena, podnebne spremembe vplivajo tudi na migracije, na kar nismo pripravljeni, in pa seveda naravne nesreče in nepredvidljivo vreme. Da o dvigu morske gladine, ki bo poslal v beg 200 milijonov ljudi, ne govorimo. In na koncu je tako zelo preprosto: hrana, voda in varnost."

Zdaj se boju za spremenjeno okoljsko politiko sicer pridružujejo tudi mladi, kar je - tako Kajfež Bogatajeva - izredno pomembno. "Gre za njihovo prihodnost, njihovo življenje. Mladina je tista, ki ima že od nekdaj večji vpliv na politiko, kot si morda predstavlja," poudarja. "Njihove besede so slišane in močne, če vztrajamo in se jim pridružujejo vedno večje skupine. To je seveda nujno - da recimo celotna Evropa enako reagira. Evropa je kljub vsemu ta hip namreč nekoliko bolj ozaveščena kot Združene države Amerike. Pomembna pa se mi zdi vloga mladih predvsem zato, ker reševanje podnebne krize ni nujno nekaj slabega, to je tudi njihova bodočnost. Če to vzamemo kot razvojni problem - so tukaj nove zaposlitve, nove tehnologije, novo upanje za delovna mesta za mlade. Ne gre torej le za podnebne, tukaj imamo večplastno krizo."

In kaj je prvi ukrep, ki bi ga morali ta hip storiti?

"V prvi vrsti zmanjšati energijsko potrošnjo - torej postati bolj energijsko učinkoviti. To znamo in tukaj ni treba nekih novih tehnologij," še pravi Lučka Kajfež Bogataj. Hkrati pa smo, kot ugotavlja, tudi zelo veliki potrošniki. "Veliko snovi porabimo in jih takoj odvržemo. Dajmo pa seveda tudi razmišljati o zamenjavi energije," še sklene.

Boju proti podnebnim spremembam pa se pridružujejo tudi mladi Slovenci. Iniciativa Mladih za podnebno pravičnost je tako pripravila poziv k shodu za podnebno pravičnost, ki bo 15. marca potekal tudi pri nas.

Odprto pismo v celoti objavljamo v priponki: