Strožje nad pijane voznike?

7421 umrlih, 289.714 huje poškodovanih. To je črna statistika slovenskih cest, ki so danes sicer veliko bolj varne, kot so bile, a še vedno daleč od želenega. Lani je tako v prometnih nesrečah umrlo 91 ljudi, kar je najmanj od leta 1954, ko smo začeli te podatke tudi uradni spremljati in beležiti, je izpostavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. A to ne more biti dovolj. Za vsako številko se namreč skriva ime resničnega človeka, se skrivajo imena njegovih bližnjih, ki morda nikoli ne bodo preboleli izgube, in morda se skriva tudi ime nekoga, ki bo moral do smrti živeti s krivdo.

Zato je cilj postavljen višje – to je vizija nič, ko ceste ne bi več zahtevale niti smrtnih žrtev niti poškodovanih. To je tudi cilj Agencije RS za varnost prometa. "Želimo si, da bi bilo število mrtvih 0," je ob predstavitvi sicer spodbudnih rezultatov (ki jih, kot trenutno kaže, letos ne bomo ponovili) povedala v. d. direktorice agencije Vesna Marinko. 

Bila je ena od govornic na strokovnem posvetu, ki so ga na temo varnosti prometa pripravili v državnem svetu. Poseben poudarek so namenili preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola. Ta je kriva za vsako tretjo smrtno žrtev na slovenskih cestah. "Agencija zagovarja ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola, saj alkohol in volan ne sodita skupaj. Zato tudi vprašanje, koliko lahko popijem, da še lahko vozim, ni pravo vprašanje," je izpostavila. 

Odgovor na vprašanje, ali 0,5 ali 0,2, je 0,0

V javnosti je namreč precej živahno razpravo spodbudil predlog, da bi najvišjo dovoljeno stopnjo alkohola v krvi zmanjšali z 0,5 na 0,2 promila. "Ne glede na to, ali bo stopnja ostala na 0,5 promila, smo prepričani, da samo z nižjo stopnjo problematike alkohola ne bomo rešili," je povedala. 

Da zagovarjajo ničelno toleranco, je poudaril tudi Robert Štaba iz Zavoda Varna pot, ki je tokrat govoril v imenu Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. "Mi smo za 0,0," je povedal. Po njegovem je sicer najpomembneje spremeniti odnos do alkohola za volanom. Dal je primer dela Velike Britanije, kjer je najvišja dovoljena stopnja alkohola v krvi sicer 0,8, a je danes v tem oziru ena najbolj varnih držav. Po drugi strani je prometna varnost katastrofalna v nekaterih državah, kjer je omejitev 0,2. "V Veliki Britaniji so leta 1964 opravili z alkoholom. Takrat so povedali, da je alkohol za volanom kaznivo dejanje, to je kriminal, in število žrtev se je zmanjšalo," je povedal. 

V Sloveniji smo še daleč od tega: "Smo ena redkih držav, kjer alkohol ni primarni vzrok prometnih nesreč," je poudaril. Prehiteval je v škarje in bil pijan, vozil je prehitro in bil pijan, vozil je po napačni strani in bil pijan ..., je s primeri ponazoril, kako se pri nas alkohol kot vzrok prometnih nesreč potiska v drugi plan, kar pripelje do tolerantnosti do alkohola. 

"Človek, ki je mojega otroka povozil v takšnem stanju, se še vedno vozi po slovenskih cestah," je še dejal Štaba, ob tem pa spomnil na številne "odpustke", ki so na voljo kršiteljem.

Z Vesno Marinko se strinjata, da je treba pretehtati ukrepe, ki jih imamo na voljo, da se pijane in druge nevarne voznike odstrani s cest, in se vprašati, ali bi potrebovali nove. Marinkova je omenila obvezno pridržanje voznikov, ki imajo v krvi nad 1,1 promila alkohola, alkoholne ključavnice za voznike povratnike ter odvzem vozniškega dovoljenja za vsaj tri mesece. 

Nova (strožja?) pravila 

Poleg tega se obeta tudi zaostritev nekaterih drugih predpisov. Med drugim predvidevajo višje kazni za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Predlog 0,2 – tako ministrica – pa še preučujejo. 

Pomembno je, da se vsak udeleženec v prometu zaveda svoje odgovornosti, je podobno kot Bratuškova poudaril tudi notranji minister Boštjan Poklukar. "Poleg ukrepov države je nujno, da se vsak posameznik zaveda svoje odgovornosti za večjo varnost. Njegove napake in zavestne kršitve pravil pomembno prispevajo k nastanku nesreč. Vsak se mora zavedati, da je on tisti, ki s svojim neodgovornim ravnanjem in kršenjem prometnih pravil povzroča nevarnost. Tudi družba kot celota bi morala znati ostreje nastopiti in ponotranjiti zavedanje o ničelni toleranci do vsakršnih nepremišljenih in tveganih dejanj v prometu." 

"Vsaka smrt je smrt preveč" 

Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je izpostavil to, kar smo na posvetu slišali večkrat – da je vsaka žrtev prometne nesreče žrtev preveč. "Vsaka smrt zaradi vožnje pod vplivom alkohola je popolnoma nesprejemljiva, saj se ne bi zgodila, če bi se vsi vedli odgovorno. V Skandinaviji je povsem normalno, da gostitelj pri večerji pred vas ne postavi kozarca za vino, če ve, da vas čaka vožnja domov," je podal primer. Problem vožnje pod vplivom alkohola je po njegovem treba nasloviti celostno, ne le s preventivnimi kampanjami in kaznovalno politiko, ampak tudi z omejevanjem dostopa, "vključno z zvišanjem cene alkoholnih pijač, kar velja za enega najbolj učinkovitih ukrepov". Alkohol in volan ne gresta skupaj, je ob tem povzel stališče svojega ministrstva.