Alkohol razlog za vsako tretjo smrtno prometno nesrečo

Agencija RS za varnost prometa (AVP) je pred drugo od treh letošnjih preventivnih akcij opozorila, kakšne posledice ima alkohol na človeško telo in kako se to odraža med vožnjo. Po njeni razlagi že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. "Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav tunelskega vida, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida," so pojasnili pri AVP.

Alkohol vpliva tudi na očesno mrežnico, zaradi česar voznik težje zaznava rdečo barvo. "V prometu je rdeča pogosta in ima pomembno funkcijo: na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih," so spomnili pri AVP.

Kljub temu da alkohol slabo vpliva na psihofizično stanje človeka, pa to očitno ne vpliva na odločitev, da bi ga pili manj. Kot kažejo podatki, ki jih je posredovala AVK, je registrirana poraba alkohola v letu 2021 znašala 10,62 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za skoraj en liter.

Kako se popiti alkohol odraža skozi promet? Po trenutno veljavnih podatkih AVK je v letošnjem letu do 15. oktobra kar 1.231 alkoholiziranih oseb povzročilo prometno nesrečo. Povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,44 promila. V teh nesrečah je umrlo 17 oseb, kar je sicer 41 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (29 oseb). Večina alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bila starejša od 35 let, zaradi njih je življenje izgubilo 12 oseb.

69 prometnih nesreč so povzročili udeleženci pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi, umrlo je 11 oseb. Zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola in drog so letos izgubile življenje tri osebe.

Največ alkoholiziranih voznikov povzročilo smrti v covidnem letu 2020

Podatki AVK za devetletno obdobje, od leta 2013 do vključno 2021, potrjujejo, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v povprečju giblje okrog 29 odstotkov. Najvišji delež je bil v letu 2020 (37 odstotkov), ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, najnižji pa v letu 2018 (25 odstotkov).

Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami, se v povprečju giblje okoli 16 odstotkov. Najvišji delež je bil v letu 2016 (19,7 odstotka), najnižji pa v lanskem letu (14,4 odstotka).

Podatki o povzročiteljih smrtnih prometnih nesreč glede na raven alkohola v krvi pod zakonsko dovoljeno mejo (0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) kažejo, da je vsako leto teh povprečno devet odstotkov. Največ jih je bilo leta 2017 (16 odstotkov), najmanj pa leta 2013 (4,4 odstotka).

V letošnjem letu je do 15. oktobra evidentiranih 220 prometnih nesreč povzročiteljev s stopnjo alkohola pod zakonsko dovoljeno mejo. Tovrstni povzročitelji so bili odgovorni za šest smrti, 31 hudih telesnih poškodb in 96 lažjih telesnih poškodb.

Letos je povprečna stopnja povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom znašala 1,17 promila. Vseh pet povzročiteljev z najvišjo stopnjo alkohola v krvi je imelo nad 1,8 promila, vsi so tudi umrli:

– 2,01 promila, 51-letni motorist, pozitiven tudi na droge;
– 1,95 promila, 52-letni voznik e-skiroja, bil je tudi brez zaščitne čelade;
– 1,92 promila, 57-letni voznik osebnega avtomobila;
– 1,83 promila, 44-letni motorist;
– 1,82 promila, 66-letni voznik osebnega avtomobila.

Alkohol, hitrost in nepravilna stran ali smer vožnje še vedno usodna kombinacija

Med vzroki za nastanek prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola tudi letos do 15. oktobra prednjačita neprilagojena hitrost (484 prometnih nesreč) in nepravilna stran ali smer vožnje (330 prometnih nesreč). Kombinacija teh dveh dejavnikov v povezavi s predhodnim uživanjem alkohola je vse prevečkrat usodna, letos za kar 14 oseb, so opozorili na AVK.

Policisti ugotovili več kot 10.000 kršitev

Policisti so v obdobju od 1. januarja do 25. oktobra 2022 evidentirali 10.603 kršitev zaradi alkohola. Odredili so 323.094 alkotestov in 1.061 strokovnih pregledov za droge, so nam podatke Policije posredovali predstavniki AVK.

AVK ob tej priložnosti spominja vse udeležence cestnega prometa, naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise in se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila, v promet pa naj se vselej podajo le trezni.