Alpske doline je ponoči pobelil sneg, kaj sledi?

Nedeljo so v večjem delu države zaznamovale obilne padavine in dotok občutno hladnejšega zraka iznad severa celine. Meja sneženja se je marsikje spustila pod 1000 metrov nadmorske višine. Sneg je že v večernih urah pobelil Rateče in Kranjsko Goro, ponoči je nekaj centimetrov snega zapadlo tudi v Bohinju. Nazadnje je tako pozno snežilo pred tremi leti, ko je po podatkih Arsa v Ratečah zapadlo 12 centimetrov snega, v belo jutro so se prebivalci Zgornjesavske doline zbudili tudi prvega maja 2006, ko je tla prekrivala tenka, 4-centimetrska snežna odeja. 

Še precej bolj zimsko je bilo na današnji dan leta 1985, ko so v nekaterih višjeležečih krajih izmerili največjo majsko višino snežne odeje od začetka meritev, sneg je takrat pobelil tudi kraje pod 500 metri nadmorske višine. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom 33, v Velenju 12, v Novem mestu 9, v Ljubljani pa 8 centimetrov. Veliko snega je bilo v krajih pod 1000 metrov nadmorske višine tudi leta 1979, ko je Strojno na Koroškem četrtega maja prekrivala kar 62-centimetrska snežna odeja, medtem ko so v Ratečah takrat izmerili 40 centimetrov snega. 

Tokrat je veliko snega zapadlo predvsem v legah nad 1500 metrov nadmorske višine, kjer se je spet povečala nevarnost proženja snežnih plazov. V visokogorju Julijskih Alp se je snežna odeja v zadnjih dneh lokalno odebelila za več kot meter. Obilne padavine so včeraj dodobra napolnile tudi struge vodotokov v zahodnem in severnem delu države. Na srečo vsaj razlivanj ni bilo. 

V preteklih dneh v padavinah tudi veliko puščavskega peska

Verjetno ste opazili, da je dež v preteklih dneh puščal sledove. V zraku je bilo namreč poleg cvetnega prahu tudi veliko puščavskega peska, ki so ga močni južni vetrovi k nam prinesli iznad  Sahare. Za naravo je to zelo dobrodošel pojav, saj vsebuje elemente, kot sta fosfor, ki sodeluje pri tvorbi cvetov in semen ter kalij, ki vpliva na ravnovesje vode v rastlinah. Slovenijo po ocenah vsako leto doseže okoli 20 tisoč ton tega naravnega gnojila.

Včeraj so padavine ponekod še puščale sledi, ponoči pa je nad naše kraje začel dotekati čistejši zrak iznad severa Evrope. Skupaj s ciklonom in hladno fronto se bo danes območje oblakov in padavin pomaknilo proti vzhodu celine, Alpe in naši kraji pa bodo prišli pod vpliv območja visokega zračnega tlaka, kar nam bo danes in jutri prineslo več jasnine.

Dopoldne bodo padavine povsod ponehale, najkasneje na Dolenjskem in v Beli krajini. Popoldne bo ob spremenljivi kopasti oblačnosti nastalo le še nekaj kratkotrajnih ploh. Največ sonca bo danes na Primorskem, kjer se bo ob šibki burji ogrelo do 20 stopinj Celzija. Drugod bodo temperature od 13 do 16 stopinj Celzija. 

Torek bomo začeli z jasnim in hladnim jutrom. Na mrazu izpostavljenih legah Gorenjske, Notranjske, Koroške in Kočevske bo slana. Dan bo večinoma sončen in že toplejši. Zapihal bo namreč jugozahodni veter.  

Tudi sredino jutro bo sončno, v nadaljevanju dneva pa bo več oblačnosti. Popoldne in zvečer bodo predvsem na severu nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Manjše padavine se bodo nadaljevale tudi v noč na četrtek. 

V četrtek in petek bo vreme še spremenljivo, a predvidoma brez večje količine dežja, za konec tedna pa trenutne napovedi kažejo na sončno in zelo toplo vreme. Predvsem v nedeljo bodo lahko temperature po nižinah presegle 25 stopinj Celzija. Ker nas bo otoplitev dosegla iznad severne Afrike, bo v zraku spet veliko puščavskega peska.  

Velik temperaturni kontrast med severom in jugom celine

Evropa bo tudi v tem tednu temperaturno razdeljena na dva dela. Severni del celine bo pod vplivom potujočih ciklonov imel precej nizke temperature za ta čas. V baltskih državah bo lahko danes tudi snežilo. Povsem drugače bo ob Črnem morju in v Grčiji, kjer bodo najvišje temperature že peti dan zapored okoli 30 stopinj Celzija, še za kakšnih 5 stopinj bolj vroče bo v Turčiji. Ravno ta velik temperaturni kontrast med severom in jugom celine je glavni krivec za spremenljivo vreme pri nas.