'Alternativni ukrepi upravljanja medveda, kot je kontracepcija, so norost'

Medved je v Sloveniji po vseh bioloških kriterijih v odličnem ohranitvenem stanju, so strokovnjaki Biotehniške in Veterinarske fakultete UL zapisali v izjavi za javnost. "Populacija medveda v Sloveniji je izvrstno ohranjena, kar je rezultat ugodnih naravnih razmer, ključne podpore lokalnega prebivalstva ter tudi dovršenega monitoringa in učinkovitega znanstveno podprtega sistema upravljanja, ki temelji na kombinaciji palete preventivnih ukrepov in dobro načrtovanega, strogo reguliranega odstrela medveda za preprečevanje in zmanjševanje konfliktov," je pojasnil dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete UL. 

Raziskovalci so poudarili, da v Sloveniji že več kot 15 let sistematično uporabljamo širok nabor učinkovitih ukrepov za njihovo preprečevanje in zmanjševanje: od električnih ograj, varnega odlaganja odpadkov, preprečevalnega krmljenja in odstrela posameznih konfliktnih medvedov do informiranja javnosti. 

"Za preprečevanje prostorskega širjenja medveda in njegovih pritiskov v območja z večjo gostoto ljudi in naselij ter s tem povezanih konfliktov (ki vse bolj prevladujejo), je pri tako vitalni populaciji nujno tudi uravnavanje njene številčnosti in prostorske razširjenosti," navajajo strokovnjaki. Ključno orodje za to je po njihovem načrtovan kvotni odstrel, ki je namenjen preprečevanju konfliktov. "Ta ima tudi več drugih pozitivnih učinkov za sobivanje in je med lokalnimi prebivalci širše sprejet. Vse ukrepe spremljamo in nadgrajujemo na podlagi podatkov," so še zapisali. 

Sistem upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, ki je bil dolga leta evropski zgled, se letos vse bolj odmika od znanstvenih in strokovnih temeljev, ugotavljajo strokovnjaki. Opozarjajo, da se je v zadnjem letu začelo opuščati preizkušene ukrepe, ki so zagotavljali dobro ohranjeno populacijo medveda ob razmeroma majhnih konfliktih s človekom: "Brez resne utemeljitve se skuša v prakso vsiliti neučinkovite, neizvedljive ali celo škodljive pristope (npr. neutemeljeno zaviranje odstrela, kastracijo, ukinitev CITES dovoljenj, ukinitev preprečevalnega krmljenja), ki bi ogrožali ljudi in medveda."

Obenem so raziskovalci zaskrbljeni, ker Strategija upravljanja rjavega medveda, ki je bila že pripravljena na osnovi preverjenih znanj, še vedno ni sprejeta. Pričakujejo, da se bo prenovo in sprejem strategije izvajalo transparentno, z jasnimi sklici na strokovne in v praksi preverjene podlage.

"Stroka je za letošnje leto enotno predlagala odvzem 206 medvedov, kar bi njegovo številčnost približalo ciljni vrednosti 800 medvedov, pri kateri se konflikti še ne začnejo pospešeno povečevati. Vendar se zaradi nerazumljivega odlašanja izdaje odločbe, strokovno neutemeljenega podaljšanja roka za odvzem z enega na dve leti in zadržanja izvedbe odločbe kvotnega odvzema medveda, ki je edino sredstvo njegove regulacije, letos tovrstnega odvzema praktično ne bo izvajalo," je povedal doc. dr. Hubert Potočnik iz Biotehniške fakultete ter ob tem pojasnil posledice: "Številčnost medveda se bo zaradi naravnih zakonitosti zato povečala z 950 na okoli 1100, kar bo ob njegovem nadaljnjem prostorskem širjenju in še večjem pritisku v bližino človeka ter s tem povezane habituacije na ljudi, še dodatno povečalo potencial za porast konfliktov."

Prof. dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete UL pa poudarja, da je glede na trenutno poznavanje uporaba kontracepcije medveda na populacijski ravni s tehničnih, logističnih, ekonomskih, trajnostnih in etičnih vidikov strokovno neutemeljena in kot takšna nesprejemljiva. "Predlagana opcija tudi ne rešuje osnovnega problema, saj bi tretirani medvedi še vedno povzročali konflikte, medtem ko posledic uporabe kontracepcije tako na posamezno žival kot na populacijo medveda ne poznamo, niti jih ne moremo predvideti," je poudaril. 

"Letos se je pri upravljanju z medvedom zgodil popoln obrat – razumne, preverjene rešitve se vse bolj negirajo, v ospredje pa se postavlja ideološko motivirane, neučinkovite ali celo škodljive ukrepe, ki so nekateri obenem izredno finančno potratni," pa je dejal prof. dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete UL. Posledice so že vidne na terenu, pravi, saj da se "konflikti naglo stopnjujejo, odzivi so prepozni, lokalno prebivalstvo izgublja zaupanje v državo, preverjeno učinkovit sistem, na podlagi katerega smo prišli do sedanjega odličnega varstvenega stanja medveda, se naglo ruši." Ob tem Jerina dodaja: "T.i. alternativni ukrepi upravljanja z rjavim medvedom, kot je kontracepcija, so norost".

Raziskovalci poudarjajo, da varstvo medveda pri nas temelji na sobivanju, na strpnosti ljudi, ki si z njim neposredno delijo življenjski prostor. Prav zaradi tega je obvladovanje konfliktov ena najpomembnejših nalog učinkovitega varstva te vrste. "Znanost ponuja odgovore, ki temeljijo na desetletjih raziskav, spremljanja in preverjanja rezultatov. Ko se te dokaze ignorira, izgubimo krhko ravnovesje med človekom in naravo, ki smo ga v Sloveniji uspešno razvili in ohranjali," so zapisali.