Šircelj je ponovil, da javne izjave, da ljudje zaradi okoli 330 milijonov evrov težkega reza proračunskih sredstev v socialne izdatke ne bodo dobili tistega, kar jim pripada, niso resnične. "Gre za ustvarjanje strahu in negotovosti med ljudmi. Takšno politiko odločno zavračam. Nedopustno je strašiti upokojence z izgubo pokojnin, mlade z izgubo štipendij, starše z izgubo nadomestil in ljudi v socialni stiski z izgubo pomoči," je poudaril.
Kot je nadaljeval, pri tem znižanju sredstev ne gre za krčenje pravic, temveč za urejanje sistema, saj da "moramo biti odgovorni pri upravljanju javnega denarja".

Na ministrstvu so zato pri pripravi proračunov po njegovih besedah predvideli ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov.
"Nekateri zahtevajo spremembe zakonodaje, večina ukrepov pa pomeni predvsem optimizacijo poslovanja javnega sektorja, urejanje evidenc, poenostavitev postopkov in časovno prilagajanje nekaterih investicij. Posebno pozornost namenjamo socialnim transferjem, izboljšali bomo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi ter elektronsko zaznavanje neskladij, da bomo pravočasno preverjali upravičenost do pomoči, preprečevali zlorabe, prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališč ter učinkoviteje izterjevali neupravičena izplačila," je pojasnil.
V javnem sektorju prerazporeditve, digitalizacija, uvajanje umetne inteligence
V zvezi z javnim sektorjem je izpostavil, da bodo stroške dela obvladovali premišljeno in da ne načrtujejo linearnega zmanjševanja števila zaposlenih, poseganja v pravice zaposlenih ali plačno reformo, ki se izvaja in ostaja v veljavi.
"To ne pomeni, da bomo zmanjševali kadrovske zmogljivosti tam, kjer jih država nujno potrebuje. Zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in varnost morajo imeti ustrezno število zaposlenih. Ob tem bomo z naravnim odlivom, prerazporeditvami, digitalizacijo in uvajanjem umetne inteligence iskali možnosti za učinkovitejše delo javnega sektorja," je dejal.
"Rast mase plač bomo obvladovali z odgovornim načrtovanjem prihodnjih zaposlitev, preverjanjem potreb po novih delovnih mestih, prerazporeditvami in večjo produktivnostjo," se je zavezal.
Pojasnil je še, da se bo na področju zdravstvenega zavarovanja uskladilo ukrepe, povezane z bolniškimi odsotnostmi, racionalizacijo poslovanja ter doseganjem ugodnejših cen zdravil in medicinske opreme. Načrtuje se tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja.
"Vsak evro javnega denarja moramo pretehtati in ga nameniti tja, kjer bo ustvaril največjo korist. Naša ambicija je ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, državo, ki zagotavlja socialno varnost, spoštuje pravice ljudi, vendar ne dopušča zlorab," je povzel.
Večanje primanjkljaja
Leta 2027 naj bi se sicer v proračun steklo 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več, kot je v njem zapisano zdaj. V letu 2028 naj bi se prihodki dodatno zvišali na nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov. Proračunska poraba se bo medtem v letu 2027 zvišala za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov in bo na podobni ravni ostala tudi v letu 2028.
Proračunski primanjkljaj je tako za leto 2027 predviden pri 2,3 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Leto pozneje naj bi se znižal na 1,7 milijarde evrov, kar v deležu BDP pomeni dva odstotka.
Potem ko je Evropska komisija napovedala, da bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije prihodnje leto znašal 4,5 odstotka BDP, je Šircelj danes ponovil, da ta napoved vključuje učinek zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga 6. decembra čaka referendum. "Napoved Evropske komisije ne vključuje vseh dodatnih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, temveč predvsem že sprejete ukrepe, zato je pri primerjavi obeh napovedi treba upoštevati, da temeljita na različnih predpostavkah in vključujeta različen obseg ukrepov," je opozoril.
Vnovič je dejal, da bo vlada učinke zakona, če bo sprejet, upoštevala ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2027. Bruselj jih je sicer ocenil na 1,2 odstotka BDP, dinamična ocena finančnega ministrstva pa je postavljena pri 0,8 odstotka BDP.
Politični odzivi
V predstavitvah poslanskih skupin opozicije je bilo danes največ pozornosti namenjene predlaganemu proračunu za prihodnje leto. Poslanci so spomnili, da ta sredstva za osnovnošolske programe krči za 193 milijonov, za glasbeno šolstvo za 13 milijonov, za srednješolske programe za 74 milijonov, za štipendije za 20 milijonov, za družinske prejemke in starševska nadomestila 140 milijonov, za otroške dodatke 60 milijonov, za denarno socialno pomoč 78 milijonov, za osebno asistenco 55 milijonov, za investicije v bolnišnice pa 56 milijonov evrov. Na drugi strani se izdatki za vojsko povečujejo za dodatnih 225 milijonov, so navedli.
Gibanje Svoboda
"V kakšni državi bodo čez 10 let živeli naši otroci? Ker proračun ni računovodski dokument, proračun je odgovor na to vprašanje, napisan v evrih. In odgovor, ki ga imamo danes na mizi, je čisto jasen, samo na glas ga ni povedal nihče, zato ga bom povedal jaz. Ta vlada Slovenijo pelje v amerikanizacijo," je bil oster Klemen Boštjančič (Svoboda).
Kot je izpostavil, amerikanizacija ne pride z zakonom, ki bi se tako imenoval, temveč s proračunom. "Proračun je tiho, ker ga nihče ne bere, ker se zdi, da so to samo neke tabele, ampak čez 10 let nihče ne bo spraševal, kakšen je bil primanjkljaj leta 2027, spraševali bodo, kdaj se je začelo," je dejal.

SD
"Proračunska predloga sta nerealna in ju zato v takšni obliki, kot sta predložena, ne bo možno realizirati," je opozoril Darko Ratajc (SD). Po njunem sprejetju se lahko po njegovih besedah pričakuje nadaljnje črpanje rezerv, ki se je začelo že z rebalansom letošnjega proračuna, ko se je porabilo sredstva demografskega sklada.
"Lahko pričakujemo višje zadolževanje, prodajo državnega premoženja in predvsem reze v pravice, ko v proračunu predvidena sredstva ne bodo zadostovala za kritje zakonskih obveznosti. To so stvarne ugotovitve, če upoštevamo številke, dejstva in skopa pojasnila, ki smo jih do zdaj dobili na naša vprašanja," je bil kritičen.

Levica
Vladimir Šega (Levica) je izpostavil, da bo mogoče javnofinančni primanjkljaj v primeru uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zmanjšati samo na dva načina: z dodatnimi rezi v javne storitve in pravice ali davki. Rebalans, ki ga v tem primeru za leto 2027 napoveduje finančni minister Andrej Šircelj, ni "čarobna paličica", je pristavil.
Ob tem se je dotaknil še predlaganega proračuna za leto 2028, ki da zagotavlja sredstva za orožje, medtem ko so pravice ljudi, javne storitve in dostojno plačilo zaposlenih postavljeni pod vprašaj. "To ni razvojna politika, ki bi gradila socialno in solidarno družbo," je poudaril.

SDS
V koaliciji so vse očitke in skrbi glede prihodnosti socialne države zavrnili.
Franc Breznik (SDS) je zatrdil, da predlagana proračunska dokumenta pomenita "začetek nečesa novega". Slovenija želi nekaj več, želi izraziti nekoliko večjo ambicijo in ima pri svojih ljudeh ogromno rezerv, je povzel. Zavzel se je za skromno javno porabo in inovativnost, k temu pa dodal trdo delo. "Vse to so rešitve, ki so znane vsem tistim državam, ki so uspele. Tistim nacijam, ki imajo blaginjo in dodano vrednost nekajkrat večjo kot Slovenija," je navedel.
V zvezi s pomisleki o manj sredstvih za socialne izdatke je ponovil zaveze resornega ministrstva, da bodo v primeru, da bodo dejanske potrebe med letom višje od načrtovanih, zagotovljena dodatna sredstva tudi s prerazporeditvami znotraj proračuna. Sicer pa proračunska predloga po njegovih besedah povečujeta sredstva za razvojne naložbe in kmetijstvo, zagotavljata financiranje obveznosti države, prinašata višjo povprečnino občinam ter predvidevata postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja.

NSi
Da dokumenta dajeta več prostora javnim naložbam, spodbujata vlaganja v podjetjih in občinam omogočata zanesljivejše načrtovanje, je bil v imenu NSi, SLS in Fokusa zadovoljen tudi Aleksander Gungl.
"Za podjetnika je pomembno, ali bo lahko razširil proizvodnjo in do kupca prišel v dogovorjenem roku. Za zaposlenega je pomembno, koliko mu bo plačilo davkov ostane od višje plače. Za občino je pomembno, ali lahko pravočasno pripravi projekte in zagotovi svoj delež financiranja. Za družino pa se kakovost javnih storitev pokaže takrat, ko potrebuje vrtec, zdravnika ali pomoč pri oskrbi starejšega svojca," je komentiral podporo dokumentoma.

Demokrati
V Demokratih se strinjajo, da predlagana dokumenta zagotavljata sredstva za ključne naloge države, nadaljevanje razvojnih naložb in načrtovano zmanjševanje primanjkljaja.
Omogočila bosta projekte za povezovanje regij, ustvarjanje novih priložnosti za gospodarstvo in mlade ter prispevala k boljši dostopnosti javnih storitev, socialni varnosti in kakovosti življenja, je nanizala Elena Zavadlav Ušaj.

Razprava
Opozicija
Razpravo o predlogu sprememb proračuna za 2027 v DZ so zaznamovali očitki glede ravnanja z javnimi financami. Opozicija je opozarjala na predvidene nižje izdatke za socialne transferje in učinke interventnega zakona ter posledično varčevanje. Koalicija je proračun branila in prejšnji vladi očitala, da je treba reševati stanje zaradi njenih ukrepov.
Glede predloga proračuna za leto 2027 je Alenka Bratušek (Svoboda) opozorila, da je predvideno znižane izdatkov resorja demografije in družine, med drugim za porodniška nadomestila, otroške dodatke in štipendije. Rezultat je po njenem mnenju lahko le to, da se bodo spremenili pogoji za pravico do izplačil ali pa bodo ta nižja. Finančno ministrstvo zagotavlja le, da bo vse izplačano, ne pove pa, kako bo to izvedeno, je poudarila in dodala, da dodatni denar za orožje pa ni vprašljiv. Poslanci Svobode so med drugim očitali tudi zmanjševanje sredstev za šolstvo in znanost.

Bratušek je spomnila na napoved Evropske komisije, da bo ob uveljavitvi interventnega zakona javnofinančni primanjkljaj v 2027 porasel na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ter da je finančni minister za primer uveljavitve tega zakona napovedal rebalans z znižanjem izdatkov. "Če zakonu ne boste rekli ZUJF, se bo pa imenoval zakon za znižanje izdatkov," poslanka pričakuje varčevalne ukrepe za pokritje domnevno 1,2-milijardne luknje ob potrditvi zakona. "Dokument, ki ga sprejemate, je torej vreden točno nič," je povzela.
Tudi Vladimir Šega (Levica) je opozoril, da ne dobijo odgovora, na kakšen način bo ob nižjih predvidenih izdatkih vse plačano enako kot doslej, ter izpostavil je, da v proračunu še ni upoštevanega učinka interventnega zakona. Pozval je, naj se uporabi enake vatle za vse, ne pa da se jemlje le tistim, ki potrebujejo pomoč, tistim z najvišjimi plačami pa se s socialno kapico namenja dodatnih nekaj 100 milijonov evrov.
Darko Ratajc (SD) je ocenil, da je s proračunoma za 2027 in 2028 začrtana smer neoliberalizma z nizkimi davki, deregulacijo družbe, vitko državo ter nesocialno in nesolidarno družbo. Opozoril je, da ni odgovorov na vprašanja o pokrivanju manka v proračunu in tudi posledic interventnega zakona.
Preverjali bodo morebitno prikrivanje premoženja in navidezno prijavo prebivališča
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je o napovedi Evropske komisije glede primanjkljaja dejala, da je pripravljena ob predpostavki potrditve zakona o interventnih ukrepih za razvoj in na podlagi statične ocene, ter potrdila, da bo v primeru potrditve tega zakona pripravljen rebalans.

Zagotovila je, da bodo vse štipendije in druge pravice izplačani, kot morajo biti. Vlada ne misli, da se vsevprek goljufa pri socialnih transferjih, se bo pa s povezavami evidenc preverjalo morebitno prikrivanje premoženja in navidezno prijavo prebivališča, je odgovorila na očitek, da se 330 milijonov evrov ne bo dalo prihraniti z boljšim nadzorom.
Investicije v zdravstvu so predvidene iz zbranih sredstev v posebnem skladu, ne z novim zadolževanjem, podobno so na štipendijskem skladu zbrana določena sredstva, ki naj bi se z več zbranimi prispevki zaradi gospodarske rasti povečala, po potrebi pa jih bo dopolnil proračun s prerazporeditvami, je dejala Šteblaj.
Razprava koalicije
Koalicija je zagovarjala proračun in zavračala očitke. Rado Gladek (SDS) je dejal, da sedanja vlada rešuje težave, ki jih je zakuhala prejšnja, ko je med drugim ob koncu mandata sprejela ukrepe, ki niso bili zajeti v proračunu, na kar je opozarjal tudi fiskalni svet. Poudaril je, da opozicija laže in straši, med drugim glede rezov v socialne izdatke, in ji očital dvoličnost, saj predlaga spremembe pri dohodnini, ki jih je sama ukinila in bi prinesle 800 milijonov evrov manka, za katerega tudi (tako kot opozicija očita zakonu o interventnih ukrepih za razvoj) ni jasno, kako bi ga pokrili.

Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je menil, da bodo prihranek prinesle racionalizacija javnega sektorja in digitalizacija sistemov ter odprava podvojenih postopkov in pravic, poleg tega bodo potrebe po izplačevanju socialnih transferjev manjše zaradi nadaljevanja plačne reforme in izplačila božičnice. Poudaril je, da proračun zagotavlja investicije, ki bodo zagotovile nadaljnjo gospodarsko rast, vložena sredstva pa se prek boljšega delovanja gospodarstva in zagotavljanja dela ljudem vračajo v proračun. Poslanec je bil zadovoljen, da se povečujejo sredstva za občine, si je pa želel, da bi se še bolj, ker da občine sredstva porabljajo zelo racionalno in jih vlagajo v projekte, ki jih ljudje najbolj potrebujejo.





































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.