Slovenija

Koalicija o 'začetku nečesa novega', opozicija o 'amerikanizaciji'

Ljubljana, 18. 11. 2026 11.20 pred 2 urama 10 min branja 214

Državni zbor

Vsak evro javnega denarja je treba nameniti tja, kjer bo ustvaril največjo korist, ambicija pa je ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, ki zagotavlja socialno varnost, a ne dopušča zlorab, je predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti ob začetku redne seje DZ pospremil finančni minister Andrej Šircelj. V opoziciji so v predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogih proračunov izpostavili zlasti reze na področju sociale. V Svobodi se bojijo, da vlada Slovenijo vodi v amerikanizacijo. Medtem v koaliciji vse očitke zanikajo. V SDS so zatrdili, da predlagana dokumenta pomenita začetek nečesa novega, tudi večje blaginje.

Šircelj je ponovil, da javne izjave, da ljudje zaradi okoli 330 milijonov evrov težkega reza proračunskih sredstev v socialne izdatke ne bodo dobili tistega, kar jim pripada, niso resnične. "Gre za ustvarjanje strahu in negotovosti med ljudmi. Takšno politiko odločno zavračam. Nedopustno je strašiti upokojence z izgubo pokojnin, mlade z izgubo štipendij, starše z izgubo nadomestil in ljudi v socialni stiski z izgubo pomoči," je poudaril.

Kot je nadaljeval, pri tem znižanju sredstev ne gre za krčenje pravic, temveč za urejanje sistema, saj da "moramo biti odgovorni pri upravljanju javnega denarja".

"Gre za ustvarjanje strahu in negotovosti med ljudmi," na kritike, da proračunski rez pomeni krčenje socialne države, odgovarja Šircelj.
"Gre za ustvarjanje strahu in negotovosti med ljudmi," na kritike, da proračunski rez pomeni krčenje socialne države, odgovarja Šircelj.
FOTO: Bobo

Na ministrstvu so zato pri pripravi proračunov po njegovih besedah predvideli ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov.

"Nekateri zahtevajo spremembe zakonodaje, večina ukrepov pa pomeni predvsem optimizacijo poslovanja javnega sektorja, urejanje evidenc, poenostavitev postopkov in časovno prilagajanje nekaterih investicij. Posebno pozornost namenjamo socialnim transferjem, izboljšali bomo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi ter elektronsko zaznavanje neskladij, da bomo pravočasno preverjali upravičenost do pomoči, preprečevali zlorabe, prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališč ter učinkoviteje izterjevali neupravičena izplačila," je pojasnil.

V javnem sektorju prerazporeditve, digitalizacija, uvajanje umetne inteligence

V zvezi z javnim sektorjem je izpostavil, da bodo stroške dela obvladovali premišljeno in da ne načrtujejo linearnega zmanjševanja števila zaposlenih, poseganja v pravice zaposlenih ali plačno reformo, ki se izvaja in ostaja v veljavi.

"To ne pomeni, da bomo zmanjševali kadrovske zmogljivosti tam, kjer jih država nujno potrebuje. Zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in varnost morajo imeti ustrezno število zaposlenih. Ob tem bomo z naravnim odlivom, prerazporeditvami, digitalizacijo in uvajanjem umetne inteligence iskali možnosti za učinkovitejše delo javnega sektorja," je dejal.

"Rast mase plač bomo obvladovali z odgovornim načrtovanjem prihodnjih zaposlitev, preverjanjem potreb po novih delovnih mestih, prerazporeditvami in večjo produktivnostjo," se je zavezal.

Pojasnil je še, da se bo na področju zdravstvenega zavarovanja uskladilo ukrepe, povezane z bolniškimi odsotnostmi, racionalizacijo poslovanja ter doseganjem ugodnejših cen zdravil in medicinske opreme. Načrtuje se tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja.

"Vsak evro javnega denarja moramo pretehtati in ga nameniti tja, kjer bo ustvaril največjo korist. Naša ambicija je ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, državo, ki zagotavlja socialno varnost, spoštuje pravice ljudi, vendar ne dopušča zlorab," je povzel.

Večanje primanjkljaja

Leta 2027 naj bi se sicer v proračun steklo 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več, kot je v njem zapisano zdaj. V letu 2028 naj bi se prihodki dodatno zvišali na nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov. Proračunska poraba se bo medtem v letu 2027 zvišala za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov in bo na podobni ravni ostala tudi v letu 2028.

Proračunski primanjkljaj je tako za leto 2027 predviden pri 2,3 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Leto pozneje naj bi se znižal na 1,7 milijarde evrov, kar v deležu BDP pomeni dva odstotka.

Potem ko je Evropska komisija napovedala, da bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije prihodnje leto znašal 4,5 odstotka BDP, je Šircelj danes ponovil, da ta napoved vključuje učinek zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga 6. decembra čaka referendum. "Napoved Evropske komisije ne vključuje vseh dodatnih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, temveč predvsem že sprejete ukrepe, zato je pri primerjavi obeh napovedi treba upoštevati, da temeljita na različnih predpostavkah in vključujeta različen obseg ukrepov," je opozoril.

Vnovič je dejal, da bo vlada učinke zakona, če bo sprejet, upoštevala ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2027. Bruselj jih je sicer ocenil na 1,2 odstotka BDP, dinamična ocena finančnega ministrstva pa je postavljena pri 0,8 odstotka BDP.

Politični odzivi

V predstavitvah poslanskih skupin opozicije je bilo danes največ pozornosti namenjene predlaganemu proračunu za prihodnje leto. Poslanci so spomnili, da ta sredstva za osnovnošolske programe krči za 193 milijonov, za glasbeno šolstvo za 13 milijonov, za srednješolske programe za 74 milijonov, za štipendije za 20 milijonov, za družinske prejemke in starševska nadomestila 140 milijonov, za otroške dodatke 60 milijonov, za denarno socialno pomoč 78 milijonov, za osebno asistenco 55 milijonov, za investicije v bolnišnice pa 56 milijonov evrov. Na drugi strani se izdatki za vojsko povečujejo za dodatnih 225 milijonov, so navedli.

Gibanje Svoboda

"V kakšni državi bodo čez 10 let živeli naši otroci? Ker proračun ni računovodski dokument, proračun je odgovor na to vprašanje, napisan v evrih. In odgovor, ki ga imamo danes na mizi, je čisto jasen, samo na glas ga ni povedal nihče, zato ga bom povedal jaz. Ta vlada Slovenijo pelje v amerikanizacijo," je bil oster Klemen Boštjančič (Svoboda).

Kot je izpostavil, amerikanizacija ne pride z zakonom, ki bi se tako imenoval, temveč s proračunom. "Proračun je tiho, ker ga nihče ne bere, ker se zdi, da so to samo neke tabele, ampak čez 10 let nihče ne bo spraševal, kakšen je bil primanjkljaj leta 2027, spraševali bodo, kdaj se je začelo," je dejal.

Klemen Boštjančič (GS)
Klemen Boštjančič (GS)
FOTO: Bobo

SD

"Proračunska predloga sta nerealna in ju zato v takšni obliki, kot sta predložena, ne bo možno realizirati," je opozoril Darko Ratajc (SD). Po njunem sprejetju se lahko po njegovih besedah pričakuje nadaljnje črpanje rezerv, ki se je začelo že z rebalansom letošnjega proračuna, ko se je porabilo sredstva demografskega sklada.

"Lahko pričakujemo višje zadolževanje, prodajo državnega premoženja in predvsem reze v pravice, ko v proračunu predvidena sredstva ne bodo zadostovala za kritje zakonskih obveznosti. To so stvarne ugotovitve, če upoštevamo številke, dejstva in skopa pojasnila, ki smo jih do zdaj dobili na naša vprašanja," je bil kritičen.

 Darko Ratajc (SD)
Darko Ratajc (SD)
FOTO: Bobo

Levica

Vladimir Šega (Levica) je izpostavil, da bo mogoče javnofinančni primanjkljaj v primeru uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zmanjšati samo na dva načina: z dodatnimi rezi v javne storitve in pravice ali davki. Rebalans, ki ga v tem primeru za leto 2027 napoveduje finančni minister Andrej Šircelj, ni "čarobna paličica", je pristavil.

Ob tem se je dotaknil še predlaganega proračuna za leto 2028, ki da zagotavlja sredstva za orožje, medtem ko so pravice ljudi, javne storitve in dostojno plačilo zaposlenih postavljeni pod vprašaj. "To ni razvojna politika, ki bi gradila socialno in solidarno družbo," je poudaril.

Vladimir Šega (Levica)
Vladimir Šega (Levica)
FOTO: Bobo

SDS

V koaliciji so vse očitke in skrbi glede prihodnosti socialne države zavrnili.

Franc Breznik (SDS) je zatrdil, da predlagana proračunska dokumenta pomenita "začetek nečesa novega". Slovenija želi nekaj več, želi izraziti nekoliko večjo ambicijo in ima pri svojih ljudeh ogromno rezerv, je povzel. Zavzel se je za skromno javno porabo in inovativnost, k temu pa dodal trdo delo. "Vse to so rešitve, ki so znane vsem tistim državam, ki so uspele. Tistim nacijam, ki imajo blaginjo in dodano vrednost nekajkrat večjo kot Slovenija," je navedel.

V zvezi s pomisleki o manj sredstvih za socialne izdatke je ponovil zaveze resornega ministrstva, da bodo v primeru, da bodo dejanske potrebe med letom višje od načrtovanih, zagotovljena dodatna sredstva tudi s prerazporeditvami znotraj proračuna. Sicer pa proračunska predloga po njegovih besedah povečujeta sredstva za razvojne naložbe in kmetijstvo, zagotavljata financiranje obveznosti države, prinašata višjo povprečnino občinam ter predvidevata postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja.

Franc Breznik
Franc Breznik
FOTO: Bobo

NSi

Da dokumenta dajeta več prostora javnim naložbam, spodbujata vlaganja v podjetjih in občinam omogočata zanesljivejše načrtovanje, je bil v imenu NSi, SLS in Fokusa zadovoljen tudi Aleksander Gungl.

"Za podjetnika je pomembno, ali bo lahko razširil proizvodnjo in do kupca prišel v dogovorjenem roku. Za zaposlenega je pomembno, koliko mu bo plačilo davkov ostane od višje plače. Za občino je pomembno, ali lahko pravočasno pripravi projekte in zagotovi svoj delež financiranja. Za družino pa se kakovost javnih storitev pokaže takrat, ko potrebuje vrtec, zdravnika ali pomoč pri oskrbi starejšega svojca," je komentiral podporo dokumentoma.

 Aleksander Gungl (NSi)
Aleksander Gungl (NSi)
FOTO: Bobo

Demokrati

V Demokratih se strinjajo, da predlagana dokumenta zagotavljata sredstva za ključne naloge države, nadaljevanje razvojnih naložb in načrtovano zmanjševanje primanjkljaja.

Omogočila bosta projekte za povezovanje regij, ustvarjanje novih priložnosti za gospodarstvo in mlade ter prispevala k boljši dostopnosti javnih storitev, socialni varnosti in kakovosti življenja, je nanizala Elena Zavadlav Ušaj.

Elena Zavadlav Ušaj
Elena Zavadlav Ušaj
FOTO: Bobo

Razprava

Opozicija

Razpravo o predlogu sprememb proračuna za 2027 v DZ so zaznamovali očitki glede ravnanja z javnimi financami. Opozicija je opozarjala na predvidene nižje izdatke za socialne transferje in učinke interventnega zakona ter posledično varčevanje. Koalicija je proračun branila in prejšnji vladi očitala, da je treba reševati stanje zaradi njenih ukrepov.

Glede predloga proračuna za leto 2027 je Alenka Bratušek (Svoboda) opozorila, da je predvideno znižane izdatkov resorja demografije in družine, med drugim za porodniška nadomestila, otroške dodatke in štipendije. Rezultat je po njenem mnenju lahko le to, da se bodo spremenili pogoji za pravico do izplačil ali pa bodo ta nižja. Finančno ministrstvo zagotavlja le, da bo vse izplačano, ne pove pa, kako bo to izvedeno, je poudarila in dodala, da dodatni denar za orožje pa ni vprašljiv. Poslanci Svobode so med drugim očitali tudi zmanjševanje sredstev za šolstvo in znanost.

Alenka Bratušek (Gibanje Svoboda)
Alenka Bratušek (Gibanje Svoboda)
FOTO: Bobo

Bratušek je spomnila na napoved Evropske komisije, da bo ob uveljavitvi interventnega zakona javnofinančni primanjkljaj v 2027 porasel na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ter da je finančni minister za primer uveljavitve tega zakona napovedal rebalans z znižanjem izdatkov. "Če zakonu ne boste rekli ZUJF, se bo pa imenoval zakon za znižanje izdatkov," poslanka pričakuje varčevalne ukrepe za pokritje domnevno 1,2-milijardne luknje ob potrditvi zakona. "Dokument, ki ga sprejemate, je torej vreden točno nič," je povzela.

Tudi Vladimir Šega (Levica) je opozoril, da ne dobijo odgovora, na kakšen način bo ob nižjih predvidenih izdatkih vse plačano enako kot doslej, ter izpostavil je, da v proračunu še ni upoštevanega učinka interventnega zakona. Pozval je, naj se uporabi enake vatle za vse, ne pa da se jemlje le tistim, ki potrebujejo pomoč, tistim z najvišjimi plačami pa se s socialno kapico namenja dodatnih nekaj 100 milijonov evrov.

Darko Ratajc (SD) je ocenil, da je s proračunoma za 2027 in 2028 začrtana smer neoliberalizma z nizkimi davki, deregulacijo družbe, vitko državo ter nesocialno in nesolidarno družbo. Opozoril je, da ni odgovorov na vprašanja o pokrivanju manka v proračunu in tudi posledic interventnega zakona.

Preverjali bodo morebitno prikrivanje premoženja in navidezno prijavo prebivališča

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je o napovedi Evropske komisije glede primanjkljaja dejala, da je pripravljena ob predpostavki potrditve zakona o interventnih ukrepih za razvoj in na podlagi statične ocene, ter potrdila, da bo v primeru potrditve tega zakona pripravljen rebalans.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj
FOTO: Bobo

Zagotovila je, da bodo vse štipendije in druge pravice izplačani, kot morajo biti. Vlada ne misli, da se vsevprek goljufa pri socialnih transferjih, se bo pa s povezavami evidenc preverjalo morebitno prikrivanje premoženja in navidezno prijavo prebivališča, je odgovorila na očitek, da se 330 milijonov evrov ne bo dalo prihraniti z boljšim nadzorom.

Investicije v zdravstvu so predvidene iz zbranih sredstev v posebnem skladu, ne z novim zadolževanjem, podobno so na štipendijskem skladu zbrana določena sredstva, ki naj bi se z več zbranimi prispevki zaradi gospodarske rasti povečala, po potrebi pa jih bo dopolnil proračun s prerazporeditvami, je dejala Šteblaj.

Razprava koalicije

Koalicija je zagovarjala proračun in zavračala očitke. Rado Gladek (SDS) je dejal, da sedanja vlada rešuje težave, ki jih je zakuhala prejšnja, ko je med drugim ob koncu mandata sprejela ukrepe, ki niso bili zajeti v proračunu, na kar je opozarjal tudi fiskalni svet. Poudaril je, da opozicija laže in straši, med drugim glede rezov v socialne izdatke, in ji očital dvoličnost, saj predlaga spremembe pri dohodnini, ki jih je sama ukinila in bi prinesle 800 milijonov evrov manka, za katerega tudi (tako kot opozicija očita zakonu o interventnih ukrepih za razvoj) ni jasno, kako bi ga pokrili.

Rado Gladek (SDS)
Rado Gladek (SDS)
FOTO: Bobo

Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je menil, da bodo prihranek prinesle racionalizacija javnega sektorja in digitalizacija sistemov ter odprava podvojenih postopkov in pravic, poleg tega bodo potrebe po izplačevanju socialnih transferjev manjše zaradi nadaljevanja plačne reforme in izplačila božičnice. Poudaril je, da proračun zagotavlja investicije, ki bodo zagotovile nadaljnjo gospodarsko rast, vložena sredstva pa se prek boljšega delovanja gospodarstva in zagotavljanja dela ljudem vračajo v proračun. Poslanec je bil zadovoljen, da se povečujejo sredstva za občine, si je pa želel, da bi se še bolj, ker da občine sredstva porabljajo zelo racionalno in jih vlagajo v projekte, ki jih ljudje najbolj potrebujejo.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Zaskrbljujoč trend: odpornost bakterij na antibiotike narašča

24ur.com znova v izboru za najboljši novičarski portal v regiji

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI214

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bombardirc1
18. 11. 2026 17.48
Vladnim pajackom matematika ni ravno domača...
realno1
18. 11. 2026 17.41
"znašal 4,5 odstotka BDP, je Šircelj danes ponovil, da ta napoved vključuje učinek zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije" ali lahko k temu še kaj dodamo?
nopino
18. 11. 2026 17.40
To kaj se je zgodilo na DARSU je možno obrazložiti samo na en način. Zadosti je pogledati sestavo vodstva in njihovega ministra, skupaj z pravno službo (Matoz). Vse sami hudi desničarji. Ugotovili so, da je zadnji moment, da se kakŝen državni denar privatizira, ker v kratkem denarja ne bo nikjer več. Obsojati vodjo financ, katera ni iz desne opcije, katera je obelodanila krajo, katera ni vedla za nakazilo in tudi ni podpisala naloga je abotno od vseh ki to objavljajo. Potrebno je hitro imenovati krivca, ker je referendum blizu. Da se bo to zvedlo pred referendumom verjetno niste bili pripravljeni.
Misika1967
18. 11. 2026 17.35
Kot prirocno so za desnuhe vse krivi priseljenci,pa socialci,solarji,otroci,pa prejsnja vlada. Celo onkoloskega instituta za rakaste bolnike ne bodo dogradili saj to ni smotrno. Prav se jim pridejo nevladniki in seveda ojoj sindikat in Luka to so sele krivci za desnuhe. Niti ene besede za boljse place za delavce,nizje cene. Tem bomo jemali pa cene dvigovali. Kdaj bomo to nagnali.
Julijann
18. 11. 2026 17.31
Opozicija zna dobro zastraševat. Koalicija pa je medla pri razlagah. Potem se pa odloči. Nekaj zadev je treba spremenit, to se ve. Strašenje , kot si ga dovoli Svoboda, pa je tudi pretirano.
FORTUDO1
18. 11. 2026 17.28
Proračun ni računovodski dokument, proračun je odgovor na to vprašanje, napisan v evrih. Boštjančič to res obvlada, tega se je naučil v Vegradu in Adrii Airwaisu in lahko zato sedaj soli pamet drugim! Bravo Klemen!
Kostorog
18. 11. 2026 17.19
Koalicija o začetku nečesa novega,,, končno nas bodo vrnili v srednji vek, delajo na tem in to z uspehom..
ptičar
18. 11. 2026 17.16
Socialo na minimum.narod strerat delat.sociala je za nezmožne dela bolane itd.glumce pa skenslat čimprej.js bi jim vse pobral znajdi se al pa pod most.neb spustu niti enga.....
ptičar
18. 11. 2026 17.13
Levih ni za poslušat.toj to.kar njih skrbi je to da korita ni....govorijo o nekih socialah a sami rabutal proračun do jame k se jo ne da zasut nazaj v 2-3 letih.....kera dvoličnost.....manipulacija na maximumu.dobr da levih nimam okol sebe.....
natmat
18. 11. 2026 16.50
Po vsaki Janševi vladi je nastopila kriza!!!Le zakaj???Ker dela dobro???Kdo bo reševal naše gospodarstvo???Logar,Vrtovec,Janša...vsi skupaj nimajo dneva delavne dobe v gospodarstvu!!!Ljudstvo od svetega duha ne bomo preživeli...
GaraS
18. 11. 2026 17.13
Saj je JJ na srečanju gospodarstvenikov rekel glede intervencijskega zakona,da moramo upati in moliti... mogoče je mislil že na posledice...
ptičar
18. 11. 2026 17.14
Skrizirani ste levi....metadon pomaga
Sportsman74
18. 11. 2026 16.28
Lecicari to kar ste v vašem mandatu pokradli vrnite in nebo liknje v proračunu za leto 2027
Frotirka
18. 11. 2026 16.27
migoče preberete kaj pravi Bruselj o finančnih podvigih jj; ne ena, dve trojki bomo nafasali! in vse s tem povezano…
ptičar
18. 11. 2026 17.14
🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤡
Prosto
18. 11. 2026 16.23
Glede socialnih transferov pa naslednje: enkrat je ta tem področju potrebno narediti red. Marsikomu to ne bo všeč, je pa korektno to do vseh ki trdo delajo za preživetje.
janezdollar
18. 11. 2026 15.58
Dejstvo je, da je bila Golobova vlada daleč od idealne, a vseeno VELIKO boljša od te prevarantske greznice… Po referendumu, ki bo gladko zavrnil katastrofalen zakon, je čas za ulico kot je pri nas še ni bilo!!!
OrodniK
18. 11. 2026 16.11
Ahahah, še če bi vladal upokojenec Erjavec bi blo VELIKO boljše od lažnjivega in brezsramno kleptomanskega golobizma!
assassin911
18. 11. 2026 16.18
JD ne se smešit no.
ptičar
18. 11. 2026 17.19
Hahaha sam smeha.....bla bla bla......davk na davk.js sm firmo zapru zarad goloba.mogu bi še 2 zaposlit sam za 3 plače dat 7.500€.ma ni šans....
Kstane
18. 11. 2026 15.53
LEVIČARJI želijo da so ljudje ubogi in po možnosti na minimalcu.Če bi jim dali normalne EU plače 2000 plus nebi nobeden volil umazanih sindikatov in še slabših levih strank.
zvoneti
18. 11. 2026 16.01
Če niste opazili je 70% zaposlenih že od osamosvojitve na minimalcu ali 100-200€ več.
Misika1967
18. 11. 2026 17.11
Res kaj je jansa naredil za delavca??.. Kaj za upokojenca???? Sedaj bo zopet jemal najrevnejsim in filal bogate. ZAKAJ NI NIKOLI SPISAL ZIMSKEGA REGRESA???, Laznivci in lopovi.
ptičar
18. 11. 2026 17.21
Mišika tablete je treba jest na dolocene ure ce jomaš poklic zdravnika da ti da nivo rundo poj pa kle gobcej
ptičar
18. 11. 2026 17.21
Tud to božičnco bi blo treba ukint ker dela 300 mil zgube
Dolenjc5
18. 11. 2026 15.33
Kako pametno vlado smo imeli v času Golobizma. Boštjančič Bratoškova Golob Žaubi in kompani. Kako so pametni danes in vse vedo v 4 letih pa so metali denar NVO jem medijem in njim naklonjenim prijateljem. Delili bombončke in jemali denar Slovenskemu narodu.
enapi
18. 11. 2026 15.33
Cene vrtcev pa medtem +10%. Hvala puklavi. S temi 6€ kaj mi boš dal mesečno si obrišem rit.
assassin911
18. 11. 2026 16.19
Vrtec ti je podražil golob in mesec z dvigom minimalne plače.
assassin911
18. 11. 2026 16.19
To je posledica božičnice.
ptičar
18. 11. 2026 17.22
Ja za papir nimaš.levi ste na cestah in taki kle pametujete.....sam crta....
Maki3322
18. 11. 2026 15.30
Kdaj bodo poslanci odgovarjali z lastnim premoženje? Glasovanje bo čisto drugačno in predsem odgovorno.
Angelika2
18. 11. 2026 15.28
Mene pa skrbi, da je v proračunu premalo sredstev načrtovanih za referendume. Levica predlaga referendum vsak teden. Prejšnji teden referendum o znižanju cen, ta teden že sanjajo o referendumu o JEK.
patria
18. 11. 2026 15.30
Pravilno. Moč ljudem.
OrodniK
18. 11. 2026 16.08
A niso poslanci izvoljeni in plačani za odločanje?!? Pol jih ne rabimo, nardimo, neposredno demokracijo, vsak zakon na odločanje državljanom....LOL
Korenckov
18. 11. 2026 17.25
Ja bi blo ceneje,kot toliko poslanskih plač na mesec. Veš koliko nas stanejo na štiri leta. Za več kot 50 referendumov. Na koncu pa tak odločijo v svojo korist.
enapi
18. 11. 2026 15.24
Zmanjšali so proračun za zdravstvo in hop zzzs že draži. Hvala vlada. Saj razumem v vojsko treba vse do zadnjega centa porinit.
biggie33
18. 11. 2026 15.27
Ti pa nisi najbolj brihten..
dron
18. 11. 2026 15.48
Tebi pa več ni pomoči, vse ustanove so že dvignile roke, brezupni primer sposoben samo kevder glancat in polirat🐑🙉
ptičar
18. 11. 2026 17.23
Kva se pa draži? 🤣🤣🤣🤣.cestni zavajalec.kolesriat brez pogona
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083