Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je v predstavitvi dejal, da je ključni razlog za pripravo nove resolucije le leto dni po sprejetju prejšnje v spremembi varnostnega okolja. Omenil je agresijo Rusije na Ukrajino in pridružitev dveh nevtralnih evropskih držav zvezi Nato.
Med ključnimi novostmi je Črnčec naštel vzporedno, in ne več zaporedno, gradnjo dveh bataljonskih bojnih skupin, nakup sistemov zračne obrambe srednjega dometa, izgradnjo helikopterskih zmogljivosti s kaskadno menjavo obstoječih helikopterjev in nakupom dodatnih štirih helikopterjev ter vlaganje obrambnega proračuna v raziskave in razvoj.
Predlagani dokument je pozdravil predstavnik državnega sveta Rajko Fajt z željo, da se zastavljeni cilj namenitve dveh odstotkov BDP za financiranje obrambnega sistema doseže čim prej. V DS so si po njegovih besedah želeli tudi izgradnjo lastnih zmogljivosti za proizvodnjo streliva.
Član odbora Jožef Lenart je dejal, da so predlog resolucije v poslanski skupini SDS preučili in ga bodo v DZ podprli. Pomislek je imel, da je cilj financiranja v višini dveh odstotkov BDP zastavljen premalo ambiciozno, saj da lahko konkretne številke hitro splahnijo, če se gospodarstvo začne ohlajati.
V imenu poslanske skupine NSi je Matej Tonin spomnil, da je lani sprejeta resolucije predvidevala tudi možnost ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, kar pogreša v tej. Ob tem je obžaloval, da resolucija ne predvideva razvoja visokošolskega vojaškega zavoda, saj morajo strokovnjaki s tega področja odhajati na študij v tujino. Številne stvari v resoluciji se Toninu zdijo nedorečene, a jo bodo v NSi podprli, saj podpirajo dvig obrambnih izdatkov.
Stališče poslanske skupine Svoboda je Miroslav Gregorič zastopal z oceno, da je resolucija premalo ambiciozna na finančnem in kadrovskem področju, a jo nameravajo podpreti. Po njegovem mnenju bi morala imeti SV v svojih vrstah od 10.000 do 20.000 profesionalnih vojakov in več sto tisoč rezervistov, do česar bi prišli z neko vrsto naborništva. Pridružil se je pozivom k domači izdelavi streliva, želi pa si tudi domačo izdelavo enostavne in sofisticirane vojaške opreme.
Na potrebo po proizvodnji streliva je v imenu poslanske skupine SD opozoril tudi Damijan Zrim in dodal, da bo SD resolucijo podprla z glasovi v DZ. Črnčec je sicer pojasnil, da je obrambno ministrstvo slovensko gospodarstvo že pozvalo k možnosti domače izdelave streliva.
Kaj prinaša resolucija?
Resolucija med drugim predvideva povečan obseg obrambnih izdatkov, ti naj bi najkasneje do leta 2030 dosegli dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040.
Predvideno je, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za SV vsako leto namenjenih vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov, ob tem pa se ohranjajo prizadevanja za vlaganja tudi v opremo za dvojno rabo in krepitev zmogljivosti Slovenske vojske, ki je lahko uporabljena tudi v podporo sistemu zaščite in reševanja.
Resolucija v prvem razvojnem obdobju do leta 2030 predvideva preoblikovanje in razvoj strukture SV ter vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Razvijali naj bi tudi nekatere zahtevnejše zmogljivosti, ki niso del sprejetih zavez do zveze Nato. To so med drugim vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter dokup in postopna zamenjava lahkih vojaških helikopterjev.
Vlada tokratni dokument označuje za ambiciozen, saj naj bi dva odstotka za obrambne izdatke dosegli že pet let prej, kot je bilo to predvideno. Resolucijo, ki jo je predlagala prejšnja vlada, niso podprli v SD, tokrat pa pravijo, da so z njo zadovoljni. Naklonjeni so ji tudi v največji opozicijski stranki SDS. NSi nove predloge označuje za smiselne, ima pa nekaj pripomb predvsem glede nabave osemkolesnikov in pomanjkanja kadra za njihovo upravljanje. "Ali je bolj racionalno kupiti 45 osemkolesnikov ali pa 106 osemkolesnikov, za katere vemo, da nimamo posadke?" se je vprašal poslanec Janez Žakelj.
Resolucija med drugim zajema tudi nastavke in dodatne ukrepe za pridobivanje in zadrževanje kadrov.
Levica: Resolucija je še slabša od prejšnje
Po pričakovanjih pa resoluciji ostro nasprotujejo v Levici. Matej T. Vatovec je dejal, da je ta še slabša od tiste, ki jo je predlagal prejšnji minister Matej Tonin.
V izjavi za javnost so zapisali, da so se v košarici nakupov med drugim znašli še eno letalo Spartan za oskrbovanje misij v tujini, hitrejše kupovanje oklepnikov, raketni sistemi, dodatni helikopterji za specialce pakta in celo nova bojna ladja. Kot pravijo, bodo proračunska sredstva odšla v roke vojaško-industrijskih kompleksov vodilnih članic pakta NATO, prikrajšani pa bodo državljani doma, saj bodo evri izgubljeni za investicije v infrastrukturo družbene solidarnosti. Kako prepotrebne so slednje, priča štirikratna kriza družbe: v zdravstvu, pri pokojninah, stanovanjih in podnebju.
V stranki so prepričani, da orožje ni namenjeno ali prilagojeno obrambi Slovenije, ampak delovanju na vojaških misijah v tujini in da se s takšnim konceptov Slovensko vojsko podreja načrtom Nata. "Potrebujemo smotrnejšo politiko, ki bi nas ščitila pred stvarnimi grožnjami, ne namišljenimi sovražniki," so še med drugim zapisali.
Do resolucije je bil kritičen tudi upokojeni častnik Slovenske vojske Jože Konda, ki je v javnem pismu predsednici države zapisal, da je bil razvoj SV skozi več kot tri desetletja obstoja zaznamovan s političnimi pritiski. "Številni razvojni načrti vse od prvega 27. avgusta 1991 do današnjega predloga Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 so bili mešanica želja in realnih možnosti. Tako, kot je bilo všeč konkretnemu ministru oziroma ministrici za obrambo."
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.