Predsednik Kučan je ameriški delegaciji ponovil zagotovilo, dano tudi s strani predsednika vlade in zunanjega ministra, da bo Slovenija temeljito preučila ponudbo ZDA in da bo odgovorno odločila, pri čemer se bo zgledovala tudi po članicah EU, ki so večinoma tudi članice zveze NATO. Kučan je pri tem izrazil polno razumevanje za položaj ameriških enot, ki so naprošene za posredovanje pri reševanju mednarodnih konfliktov, obenem pa je ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča ICC ocenil za pomemben napredek v mednarodnih odnosih pri varovanju človekovih pravic pred državnim terorjem in množičnimi kršitvami, so sporočili iz urada predsednika republike.
Premier Janez Drnovšek pa je dejal, da razume ameriško zagato.
"Očitno je, da gre tukaj za konflikt interesov, po eni strani razumemo ameriško stališče, da ne želijo pošiljati vojakov, če nimajo jasne pravne garancije, po drugi strani pa gre za neko izjemo od siceršnjega pravnega reda," je po pogovorih z ameriškim gostom dejal premier Drnovšek. Slovenija si bo pred odločitvijo zagotovila mnenja vseh vpletenih strani, je še dejal Drnovšek.
Kot je dejal ameriški gost, predsednik odbora za mednarodne odnose predstavniškega doma Henry J. Hyde, sam ne vidi možnosti, da bi ameriški kongres potrdil napotitev ameriških vojaških sil, če jih ne bo ščitila zgolj ameriška ustava in zakonodaja, ne pa zakonodaje drugih držav.
Ameriška delegacija se je že srečala z Ruplom
Kot je Hyde pojasnil na včerajšnjem pogovoru z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, naj bi bil podpis sporazuma zagotovilo ameriškim državljanom, da "bodo zavarovani z ameriško ustavo in zakonodajo". Hyde je še dodal, da ZDA računajo na podporo Slovenije in prizadevanjih za podporo dvostranskega sporazuma, ki je eno od neomajnih stališč, o katerem se ni mogoče pogajati.
Zunanji minister Rupel je delegaciji povedal, da o tem še ne more govoriti. "Obstajajo nekatere nejasnosti, ki jih še proučujemo. Nimamo še mnenja pravosodnega ministrstva, o tem še prav tako ni razpravljala vlada. V bistvu pa čakamo na stališče drugih kandidatk za vstop v EU in stališče Unije same," je povedal Rupel. Slovenija je ustanovna članica ICC, saj je Rimski statut ratificirala v skupini prvih 60 držav decembra 2001.
Pričakovanje ZDA je v nasprotju s splošno deklaracijo človekovih pravic
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v zvezi s predlogom ZDA Sloveniji za podpis dvostranskega sporazuma, s katerim bi pogodbenici vzajemno priznavali imuniteto pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), na slovensko vlado in zunanje ministrstvo naslovil pismo, v katerem je izrazil pričakovanje, da bosta takšne zahteve zavrnila. Kot je v izjavi za javnost poudaril Hanžek, je predlog ZDA v nasprotju s splošno deklaracijo človekovih pravic. "Zahteve splošne deklaracije človekovih pravic so jasne! Zato ne vidim nikakršne potrebe po odlašanju z odklonilnim odgovorom Združenim državam Amerike," je poudaril Hanžek.
Hanžek je opozoril na drugi člen splošne deklaracije človekovih pravic, ki pravi, da je "vsakdo upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene z deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino". Drugi člen tudi določa, da "ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti."
Kot poudarja Hanžek, je osnovno vodilo deklaracije preprečiti, da bi posameznik ali skupina ljudi ne uživali pravic, ki veljajo za večino. To istočasno pomeni, da ni dovoljeno razlikovanje, torej da bi posamezniki uživali posebne pravice, ki za ostale ne veljajo. To še posebej določa 30. člen deklaracije, ki pravi, da se nobene določbe deklaracije ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo izničiti v njej določene pravice in svoboščine.
