Zunanji minister Dimitrij Rupel je s predsednikom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelkom Kacinom odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer se bo s kolegi iz še šestih, na praškem vrhu v zvezo Nato povabljenih držav: Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Romunije, Slovaške, udeležil ratifikacije pristopnih protokolov v ameriškem senatu. Senat je razpravo o tem začel danes, medtem ko je glasovanje predvideno za četrtek.
Senatno razpravo je začel predsednik odbora za mednarodne odnose, republikanec Richard Lugar iz Indiane, ki je dejal, da so bili pristopni protokoli s sedmimi državami podpisani 26. marca, predsednik George Bush pa jih je 10. aprila poslal v obravnavo senatu. Lugarjev odbor je od leta 1999 opravil skupaj deset zaslišanj o širitvi zveze Nato, od tega pet v zadnjih dveh mesecih, na katerih so predstavniki administracije z državnim sekretarjem Colinom Powellom na čelu izražali podporo sprejetju sedmih držav.
Za Lugarjem je nastopil drugi velik podpornik širitve zveze Nato, vodilni demokrat v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden, ki je dejal, da so teroristični napadi 11. septembra 2001 potrdili veljavo zveze Nato in prepričali nejeverneže, med katerimi je bil po lastnih besedah kratek čas tudi sam. Biden je kolege pozval, naj podprejo ratifikacijo. Kot je dejal, bo širitev s sedmimi državami zvezi Nato prispevala 220 tisoč aktivnih vojakov in za šest odstotkov povečala razpoložljiva letališča. Biden pa je kot razlog za podporo sprejetju sedmih držav izpostavil tudi njihovo podporo ameriški politiki do Iraka, ki so jo "pogumno" izrazili zunanji ministri z vilniuško izjavo.
Biden tudi o Sloveniji
Biden je podrobno opisal kvalifikacije vsake posamezne kandidatke in glede Slovenije omenil enoto za razminiranje, ki pokriva dve tretjini vseh operacij na Balkanu. Dejal je še, da Slovenija izhaja iz tradicije Gibanja neuvrščenih in se po tem razlikuje od ostalih kandidatk. Razlikuje se tudi po tem, da je svojo neodvisnost dosegla po kratki in uspešni vojni proti jugoslovanski armadi. Biden je poudaril, da je pridružitev Slovenije podpiral že leta 1998, ker je bil prepričan, da država izpolnjuje pogoje.
"Slovenija je tudi edina med kandidatkami, ki je za vstop v Nato pripravila referendum, in 23. marca se je 66 odstotkov udeležencev izreklo za vstop v zvezo Nato, kar je pomemben dosežek glede na to, da se je to zgodilo na začetku vojne proti Iraku, ki ni imela podpore v evropski javnosti," je dejal Biden in dodal, da ima Slovenija najboljši rating za vladavino prava in odpravljanja korupcije.
Razprava v senatu se je nadaljevala do glasovanja o amandmajih, končna potrditev ratifikacije pa pride na vrsto v četrtek. Za senatno ratifikacijo je potrebna dvotretjinska podpora oziroma 67 glasov v 100-članskem senatu, kar po ocenah poznavalcev ne bo predstavljajo težav, saj so podporo ratifikaciji izrazili tudi senatorji, ki so leta 1998 glasovali proti sprejemu Madžarske, Češke in Poljske v zvezo Nato, med njimi vplivni republikanski predsednik odbora za oborožene sile John Warner iz Virginije. Pristopne protokole sta doslej ratificirala parlamenta v Kanadi in na Norveškem, potrebna pa je ratifikacija v vseh 19 državah članicah zveze Nato kot tudi v novih članicah.
Rupel: O vojaških oporiščih ne vem ničesar
Minister Rupel je poudaril, da Slovenija ceni vlogo, ki so jo ZDA odigrale pri zagotavljanju stabilnosti in varnostni v Evropi. Ob tem je odločno zavrnil namige, da naj bi šlo ob obisku vodij diplomacij sedmih držav za srečanje Busha s predstavniki držav, ki so sodelovale v protiiraški koaliciji. Na novinarsko vprašanje, ali bo v ZDA govora tudi o ameriških načrtih, da bi v nove članice zveze Nato namestili vojaška oporišča zavezništva, pa je odgovoril, da uradno o tem, da bi Američani načrtovali kaj takega, ne ve ničesar.
