Ameriški škržat nad slovensko trto

Škoda je lahko še večja, če ukrepi niso izvedeni pravočasno. Ministrstvo poziva vse vinogradnike, da dosledno upoštevajo napovedi prognostične službe za zatiranje ameriškega škržatka, opažena znamenja okužbe takoj sporočijo najbližjemu strokovnjaku za varstvo rastlin ali fitosanitarnemu inšpektorju, ki bo odvzel vzorec za laboratorijsko analizo.

Zlata trsna rumenica se širi s pomočjo žuželčjega prenašalca ameriškega škržatka, ki se je pri nas razširil v vse vinorodne dežele, njegova številčnost pa narašča. Po izkušnjah držav, kjer so se s to nevarno boleznijo v preteklosti že srečali, je bolezen mogoče obvladati le z doslednim izvajanjem ukrepov. Med ukrepi je na prvem mestu zatiranje ameriškega škržatka, ki je obvezno v proizvodnih vinogradih na razmejenem območju in v trsnicah, matičnih vinogradih in matičnjakih povsod po Sloveniji.

Ukrepi proti širjenju

V primeru laboratorijsko ugotovljene najdbe zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava RS z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče okužbe in varnostno območje. Žarišče okužbe je območje s polmerom en kilometer okrog točke potrditve zlate trsne rumenice, varnostno območje pa je pas do pet kilometrov okrog žarišča in ga omejujejo meje občin ali katastrskih občin.

V žarišču okužbe je takoj po najdbi treba posekati okužene trte, poleg tega pa tudi vse trte, ki kažejo bolezenska znamenja zlate trsne rumenice. V primeru, če bi v vinogradu v žarišču več kot 20 odstotkov trt kazalo bolezenska znamenja, se izkrči celoten vinograd.

Pri zatiranju upoštevamo zakonodajo s področja uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Tretiranje opravimo v času, ko čebele ne letajo, najbolje ponoči. Pred škropljenjem uničimo cvetočo podrast.

Bolezen pri nas prvič odkrili leta 2005

V Sloveniji je bila bolezen na trti prvič odkrita leta 2005 v okolici Kopra, nato pa v naslednjih letih na več lokacijah v slovenski Istri. Leta 2008 je bila zlata trsna rumenica prvič potrjena tudi na Dolenjskem v okolici Pirošice, v letu 2009 pa so sledile nove najdbe v okolici Maribora in v Prekmurju, kjer je bila zlata trsna rumenica najdena prav tako le na posameznih trtah. Na Dolenjskem je bila v letu 2009 bolezen najdena na šestih novih lokacijah.

Ameriški škržatek je bil prinesen iz Amerike in je bil v 50. letih najden v jugozahodnem delu Francije, nato pa se je pričel postopoma širiti tudi v sosednje države. Gospodarski pomen vinogradništva in trsničarstva v Sloveniji je velik, saj je vrednost letne proizvodnje grozdja ocenjena na 61,6 milijona evrov.