Analiza 50 let: V Sloveniji so se povprečne temperature dvignile za skoraj dve stopinji Celzija

Od 60 let prejšnjega stoletja pa do leta 2011 so se v Sloveniji povprečne temperature dvignile za 1,8 stopinje Celzija. Toplejša so predvsem poletja, vse bolj mile so tudi zime, čeprav letos to ni izrazito opazno, zmanjšuje se tudi količina padavin. 

Tako bi lahko na kratko povzeli zaključke projekta Podnebna spremenljivost Slovenije, ko so na Agenciji za okolje (Arso) v petih letih iz podatkov iz več kot 300 meteoroloških postaj sestavili poročilo o spremembah podnebja od leta 1961 do 2011. Na začetku so se podatki zbirali bolj ali manj ročno, zdaj postaja to vse bolj avtomatizirano. 

Rezultati niso nepričakovani, saj so že prejšnje analize pokazale, v katero smer se spreminja podnebje, podobne rezultate pa so ugotovili tudi v sosednjih državah. 

Poleti vse izrazitejši vročinski valovi 

''Povprečna temperatura zraka se v vseh letnih časih, razen jeseni, povišuje, najbolj opazno poleti in spomladi, in sicer približno štiri desetinke na desetletje. To pomeni, da se je Slovenija v 50 letih v teh dveh letnih časih segrela za dve stopinji Celzija,'' je poudaril klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik. 

Jeseni statistično gledano večjih sprememb glede temperatur niso zabeležili, to lahko po Vertačnikovih besedah pripišemo drugačnemu vremenskemu dogajanju. Jeseni so bile v obdobju od 1961 do 2011 sprva postopno hladnejše, od konca 70 let pa beležimo počasen dvig temperature, so v predstavitvi povedal Renato Bertalanič.  

''Tudi zime so toplejše, ampak v tem letnem času je težje ugotavljati spremembe, ker so posamezne zime po temperaturi zraka bolj različne od poletij. Poletja se običajno razlikujejo za kakšno stopinjo navzgor ali navzdol, zima pa za več stopinj. Med zelo mrzlimi in milimi zimami je lahko tudi deset stopinj Celzija razlike,'' je pojasnil Vertačnik. 

Nevarni so predvsem ekstremni vremenski pojavi 

Najbolj nas udarijo ekstremni vremenski pojavi – od poplav, suš do vročinskih valov. Slednjih je po besedah Vertačnika vse več, so daljši. Če je bila poletna temperatura nad 35 stopinj Celzija še pred desetletji redka, jih zdaj zabeležimo že vsako leto. 

Na drugi strani pa nimamo več izrazitega mraza, kar je v mestih sicer posledica tudi mestnih toplotnih tokov. V Ljubljani so v preteklosti beležili tudi temperature 20 stopinj pod lediščem, od leta 1985 tako nizkih temperatur v prestolnici naše države ni bilo. 

Tudi pri snežni odeji beležimo negativni trend, torej, da je iz leta v leto v povprečju manj snega.

To seveda ne pomeni, da se ne more zgoditi zima, kot je letošnja. Ta je po besedah Vertačnika precej nenavadna. December je bil nekoliko pretopel, a je bil bogat s padavinami, zabeležili pa smo tudi izjemno vetrovno obdobje, potem je sledil eden najtoplejših januarjev doslej. ''Vreme se je nato obrnilo. Dobili smo snežno odejo po vsej Sloveniji. Zdaj smo v hladnem obdobju, ob koncu februarja je bilo nekaj izjemno hladnih dni, ko pa niso bili zabeleženi vremenski rekordi. Kljub temu je to hladno obdobje eno najhladnejših obdobij v 20 letih pri nas,'' je komentiral. Sama količina padavin sicer ne izstopa, tudi sicer je februar po nižinah s snegom v povprečju najbolj bogat, je k temu dodala Mojca Dolinar, vodja sektorja za analize podnebja in vodnega kroga. 

Vse manj padavin – se moramo bati, da bomo ostali brez vode? 

Dolinarjeva je pojasnila, da se na letni ravni povsod po Sloveniji v zadnjih 50 letih količina padavin zmanjšuje – najbolj na zahodu, a spremembe v padavinah niso tako značilne kot pri temperaturah. 

Zmanjšuje se tako količina novozapadlega snega kot višina snežne odeje. Novozapadlega snega je vsako desetletje manj od 10 do 15 odstotkov, višina snežne odeje pa se zmanjšuje od 15 do 20 odstotkov na desetletje. V centimetrih ne morejo govoriti, saj je količina zelo odvisna od nadmorske višine in so lahko razlike vidne v krajih, ki so oddaljeni le nekaj kilometrov. 

Tudi dežnih padavin je ponekod manj, na zahodu je ta trend po njenih besedah najbolj opazen, tam se količina zmanjšuje za okoli pet odstotkov na desetletje. Na drugi strani pa so deli Slovenije, kjer se kaže tudi obraten trend, ko količina dežnih padavin tudi raste. 

Zgoraj omenjen trend seveda ne pomeni, da pozimi ne bo padavin, bodo, ampak v obliki dežja, je pojasnila Dolinarjeva. Iz tega vidika se torej ne moremo bati pomanjkanja vode, še več, v zimskem času lahko pričakujemo več poplav. ''Do zdaj so se te padavine zadržale v obliki snega in so tako kasneje odtekle,'' je razložila. V pomladnem času pa glede na trende kaže, da bo padavin manj in tako spomladi lahko pričakujemo več sušnih obdobij, je še povedala. 

Kaj lahko storimo? 

Možne poti, ki jih lahko uberejo podnebne spremembe, so odvisne od toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida. Z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov bomo lahko najbolj vplivali na prihodnji razvoj podnebja, je zaključil Vertačnik.