"V sedmih delovnih dneh smo uspeli zbrati zadostno število podpisov podpore za mojo župansko kandidaturo. Izjemno sem počaščen in vesel, da nam je to uspelo v tako kratkem času, čeprav vsi vemo, da je to težja pot kot kandidirati na listi katere izmed strank. A sem ponosen, da smo izbrali težjo pot in hkrati preverili med ljudmi, kakšno podporo nam namenjajo," je povedal Andrej Bauman.
Se pa zaveda, da je to šele uvodni korak. "Na nas je, da bomo v naslednjem mesecu in pol s programom, z ljudmi, ki me bodo spremljali na listi za mestni svet, prepričali čim večje število volivk in volivcev in tako peljali Maribor naprej v razvojni fazi, v fazi povezovanja med ljudmi, med univerzama, med gospodarstvom, kulturo in športom in tako naredili Maribor še bolj prijazen, kot je bil do sedaj," je dejal.
Po njegovih besedah so med postopkom zbiranja podpisov slišali veliko spodbudnih besed in pričakovanj ljudi. "Na teh temeljih bomo gradili s programom, z vsebino, da naredimo Maribor še boljši, bolj prijazen in razvojno izkoristimo ves potencial, ki ga ima," je povedal.
48-letni nekdanji novinar, športni delavec, zdaj podjetnik Bauman je vstopil v mestno politiko pred štirimi leti, ko je postal mestni svetnik liste Arsenovič za Maribor. Na novembrskih volitvah bo nastopil kot nestrankarski kandidat, zato je moral zbrati 794 podpisov podpore.

Kdaj bo vložil kandidaturo v tajništvo občinske volilne komisije, še ni povedal. Prav tako ni znano, kdo bo nastopil kot predlagatelj njegove kandidature. "Časa je še dovolj, imamo čas do 15. oktobra, vmes bomo dokončno sestavili listo, ki jo bomo z velikim veseljem tudi predstavili formalno," je povedal Bauman.
Njegova lista 45 kandidatk in kandidatov za mestni svet bo poimenovana Bauman. Za Maribor in tudi zanjo so zbrali že skoraj dovolj podpisov. "Vabim vse, ki še niso dali podpore in bi to želeli, ki verjamejo v naš program in našo vizijo, da pridejo še danes in nas dodatno podprejo," je povedal kandidat.
V predstavitvi programskih izhodišč ob napovedi županske kandidature pred dvema tednoma je med drugim napovedal gradnjo novega vrtca in osnovne šole na Studencih. V volilni kampanji pa si želi "čim več vsebinske razprave, čim manj populizma in čim manj tistih, ki izbirajo bližnjice".
Danes kandidaturo predstavil tudi Matevž Frangež
Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež iz SD je danes uradno napovedal kandidaturo za mesto župana Mestne občine Maribor na letošnjih volitvah. Nastopil bo kot skupni kandidat SD ter Levice in Liste kolesarjev in pešcev. Kot je dejal, je njihov skupni cilj, da bo Maribor "najboljše mesto za živeti, delati in uspeti".
48-letni dolgoletni član SD Frangež je bil med letoma 2008 in 2013 poslanec DZ, dva mandata tudi mariborski mestni svetnik, v mandatu prejšnje vlade pa je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
"Danes stopam pred meščanke in meščane kot preizkušen politik, ki se je dokazal na treh ravneh – na lokalni, državni in evropski ravni. O tem govorijo rezultati, ki niso samo moji, so rezultati ekip in partnerjev, ki smo jih skupaj povezali z vizijo, da stvari premaknemo naprej," je povedal v današnji izjavi v Mestnem parku.
Za župana Maribora se je kot kandidat SD potegoval že na nadomestnih volitvah leta 2013. Takrat se je z dobrimi 24 odstotki podpore uvrstil na drugo mesto za izvoljenim neodvisnim kandidatom Andrejem Fištravcem.

Tokrat je skupni županski kandidat t. i. Zavezništva za Novi Maribor, ki so ga pred letošnjimi lokalnimi volitvami vzpostavile SD, Levica ter Lista kolesarjev in pešcev. Po besedah Frangeža jih med drugim druži prepričanje, da je treba v Mariboru dati več poudarka skupnosti in sodelovanju. "Skupaj si postavljamo ključni cilj, da 30 let po padcu mariborskih gospodarskih velikanov v tem mestu zgradimo nove industrije na temelju novih priložnosti in novih tehnologij. Zato želimo povezati vse razvojne deležnike v mestu na čelu z univerzo v skupno razvojno delovanje," je dejal.
Zadnja leta je sicer z družino živel v Jarenini. "Vedno sem bil in vedno bom Mariborčan. Biti Mariborčan ni stvar osebne izkaznice, ampak je stvar srca," je dejal.
Njegova SD je imela župana v Mariboru v času Borisa Soviča med letoma 1998 in 2006, nato pa ni več uspela doseči preboja. V iztekajočem mandatu ima dva sedeža v 45-članskem mestnem svetu, na zadnjih volitvah pa se je njihov županski kandidat Boštjan Klun uvrstil na šesto mesto med 15 kandidati.
Podoben uspeh je na volitvah pred štirimi leti dosegla Lista kolesarjev in pešcev, ki je imela ponavadi svojega županskega kandidata. Slabše se je odrezala Levica, ki ima trenutno v mariborskem mestnem svetu en glas, njen zadnji županski kandidat Vladimir Šega pa je z dobrim odstotkom volilnih glasov pristal na osmem mestu.

Danes poslanec DZ Šega je Frangeža označil kot človeka, vrednega zaupanja. "Nikoli ni prodajal bučk. Tisto, v kar je verjel, je vedno izpolnil oziroma vsaj poskušal izpolniti," je povedal. V Listi kolesarjev in pešcev pa po besedah njihove predstavnice Špele Hren Juhart vidijo Frangeža "kot zelo izkušenega politika malo mlajše generacije, ki ima velikokrat zelo podobne poglede kot mi".
Čeprav imajo skupnega županskega kandidata, bo vsaka od omenjenih strank imela svojo listo kandidatov in kandidatk za mestni svet.
Doslej so kandidaturo za župana Maribora na letošnjih volitvah napovedali že mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič, predsednik mestne četrti Studenci Matej Vodopivec kot kandidat Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) s podporo Piratske stranke in Preroda, direktor Agencije za varstvo konkurence Andrej Matvoz s podporo Svobode ter nekdanja smučarka Katja Koren, najverjetneje kot kandidatka strank SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus.
Kot neodvisni kandidat nastopa tako kot Bauman tudi radijski novinar Bor Greiner, ki je vložil kandidaturo s podpisi prejšnji teden.
V Izoli podpora Danielu Radešiću
Izolski odbori strank SD, Levica, Gibanje Svoboda ter Lista Mef in Izolani so danes skupaj podprli župansko kandidaturo Daniela Radešića. Ta je napovedal reševanje stanovanjske problematike, pametne investicije in ureditev prometa v občini. Stranke z izborom skupnega županskega kandidata upajo na uspeh proti Borisu Popoviču.
Ekonomist Danijel Radešić ima bogate izkušnje iz bančništva in vodenja gradbenih projektov, danes pa deluje kot strokovni sodelavec za investicije v bolnišnici Valdoltra. Kot je dejal na današnji predstavitvi v Izoli, zagovarja izvajanje finančno vzdržnih in okoljsko sprejemljivih investicij ter pametno ravnanje z denarjem ob doslednem upoštevanju družbene koristi.
Kot je poudaril Radešić, je občina dom in nikakor ne plen, zato dopušča prihod kapitala izključno pod strogimi lokalnimi pravili. "Kapitala ne smemo dojemati kot sovražnika, vendar moramo obvezno najti pravi način za skupno zmago in tako preprečiti zmagoslavje zgolj ene strani," je dejal.

Radešić obljublja predvsem ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Napovedal je tudi gradnjo novih garaž in zagotovitev dostopnih stanovanj za mlade ter stanovanj za prodajo, pri čemer izpostavlja ciljno ceno 3000 evrov za kvadratni meter.
Predstavniki Socialnih demokratov, Levice, Gibanja Svoboda ter lokalne liste Mef in Izolani so dogovor o skupni podpori Radešiću dosegli po večmesečnih intenzivnih pogajanjih. Kot so pojasnili, želijo Izolanom za župana ponuditi Izolana, kar je tudi uradni slogan kampanje.
Predstavitev skupnega kandidata je odgovor na uradno napoved nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča, da bo na jesenskih volitvah naskakoval izolski županski stolček.
Aktualni izolski župan Milan Bogatič se ne bo potegoval za nov mandat, medtem ko bo Županova lista nekdanjega župana Danila Markočiča predvidoma podprla enega od preostalih kandidatov iz lokalnega okolja. Lokalni odbor stranke SDS je za županskega kandidata evidentiral nekdanjega podžupana Gregorja Periča, ki po neuradnih informacijah STA v kratkem pričakuje potrditev strankine centrale.




























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.