Pridnostni sklad za kampanjo proti malemu delu

Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in študentski klubi se financirajo posredno iz dela preko študentskih napotnic. Zveza Škis namreč v celoti prejema sredstva za delovanje 56 študentskih klubov od Študentske organizacije Slovenija (ŠOS), ta pa sredstva prejema med drugim tudi od študentskih napotnic.

Zvezi ŠKIS oziroma financiranju študentskih klubov pa ŠOS nameni tretjino vseh sredstev, ki jih zbere. 80 odstotkov sredstev Zveza ŠKIS razdeli študentskim klubom po principu glavarine. Preostalih 20 odstotkov pa lahko črpajo iz t. i. pridnostnega sklada, pri čemer pa morajo študentski klubi zadostiti določenim kriterijem.

V Zvezi Škis po besedah njenega predsednika Matica Sušnika letos pričakujejo 3,8 milijona evrov sredstev za delovanje klubov. Za pridnostni sklad pa bo namenjenih okoli 760.000 evrov.

Kot je razvidno iz dokumenta z naslovom ''Kriteriji za zadostitev pridnostnega sklada'', ki je bil sprejet decembra 2010, je eden izmed kriterijev za pridobitev teh sredstev tudi angažiranje klubov proti zakonu o malem delu, kot je zbiranje podpisov za razpis referenduma o malem delu. Za to lahko klub zbere 38 točk, kar je več kot polovica potrebnih točk. Dokument namreč določa, da je za pridobitev tega denarja potrebnih najmanj 72 točk.

Angažma proti malemu delu 3,8-krat pomembnejši kot vse drugo

Podpis za razpis referenduma je posebna skupina pri zvezi ŠKIS ovrednotila z najvišjo možno postavko. Pridobivanje točk glede malega dela je po dokumentu zastavljeno tako, da je klub dobil pet točk, če je zbral 0,5 odstotka podpisov volilnih upravičencev v največji občini, ki jo pokriva klub. Osem točk dobi klub za zbrane podpise odstotka volilnih upravičencev, za dva odstotka podpisov dobi 15 točk, 22 točk pa za tri odstotke, je navedeno v dokumentu.

Do dodatnih sedem točk je klub upravičen, če zbere vsaj štiri odstotke vseh volilnih upravičencev. Za dodatni angažma proti zakonu o malem delu v obliki prirejanja okroglih miz na to temo, z objavo povezave do spletne strani proti zakonu o malem delu, za organizirano pobiranje podpisov za podporo referendumu pred upravno enoto itd. pa lahko klub doseže devet dodatnih točk, je razvidno iz dokumenta. Tako lahko študentski klubi samo z izpolnjevanjem vseh zahtev znotraj poglavja malo delo zberejo skupaj 38 točk.

V dokumentu so tudi navedli, da so pomembnejši kriteriji "obteženi v smislu višjega števila točk". Kot kaže, je angažiranost proti malemu delu vsaj 3,8-krat pomembnejše kot ostalo. Za drugega po lestvici najbolj "obteženih" kriterijev lahko študentski klub zbere 10 točk.

Za primerjavo: če so npr. klubi predčasno pridobili minimalno število članov, so lahko dobili največ osem točk, urejenost baze za informiranje svojih članov pa je vredna le dve točki.

V dokumentu, ki določa kriterije za pridobitev sredstev iz t. i. pridnostnega sklada, še navajajo, da zakon o malem delu predvideva bistven upad sredstev, namenjenih za financiranje študentskega organiziranja, saj bi se ta sredstva po nekaterih ocenah zmanjšala do 80 odstotkov.

Kot kaže, pa so na Zvezi ŠKIS sklenili spremeniti prag, ki zadošča za pridobitev sredstev iz pridnostnega sklada. Kot so zapisali tik pred objavo prispevka, je nova meja za pridobitev sredstev iz sklada višja, ni pa znano, ali so tudi spremenili razmerja med posameznimi kriteriji.

Odziv ŠKIS: 'Zveza študentskih klubov Slovenije transparentno razpolaga s finančnimi sredstvi'

V Zvezi ŠKIS so se odzvali na poročanje Slovenske tiskovne agencije.

Pravijo, da je namen pridnostnega sklada '' zagotoviti finančna sredstva tistim študentskim klubom, ki s svojim dobrim delovanjem in aktivnostmi pomembno pripomorejo k dogajanju v lokalnem okolju''.

Poudarjajo, da so bili vsi kriteriji dodeljevanja sredstev pridnostnega sklada usklajeni s študentskimi klubi in da je bil dokument sprejet z njihovim soglasjem. Kriterije pridnostnega sklada pa opisujejo kot ''korak k povečanju transparentnosti porabe finančnih sredstev''.