Angelika Mlinar: Jaz sem Slovenka, upam, da me imate za svojo

Kdo je Angelika Mlinar, ki je na prihajajočih evropskih volitvah nosilka liste stranke SAB? Kaj drugačnega ponuja kot politiki na tej strani meje in katero vprašanje jo razjezi? Podrobnosti je razložila kot gostja pogovora v današnji oddaji Svet.

Mlinarjeva je koroška Slovenka, ki je postala prva Slovenka v avstrijskem parlamentu na Dunaju. "Sem se zaobljubila tudi v slovenščini, vsak svoj nagovor sem začela s slovenskim pozdravom," je dejala.

Nekatere stranke v Sloveniji menijo, da Angelika ni ’naša’, ta pa jim odgovarja: "Zares upam, da me imate za svojo, jaz sem Slovenka, imam slovenske starše. Sicer nimam slovenskega državljanstva, ampak to zgolj zaradi tega, ker pač na splošno je po zakonodajah evropskih držav zelo redko, da imaš dvojno državljanstvo. Če bi bilo to možno, bi takoj vzela slovensko državljanstvo, in mislim, da bi imela kar dobre možnosti, da bi mi ga podelili."

Zanimiv je tudi njen pogled na domoljubje. "Odraščala sem kot manjšina, nisem pa nacionalistka, ne zastopam ideje, da se bom zaprla tam v svojem, ne vem, majhnem kraju in da bi to potem rešilo karkoli. To je tako, kot da vam predlagam, da se zapremo vsi v svojo omaro in da se potem nič več ne bo zgodilo. To je seveda traparija. Ob tem, kako sem zavedna Slovenka, sem tudi Evropejka."

'Avstrija je tista država, ki je bila izumiteljica desničarskega populizma'

Kako razumeti strah nekaterih strank v Sloveniji in pripravljenost stati v prvih vrstah na protestih ob meji, ko so tam prisotne kamere? Strinja se s tem, da je treba strahove ljudi živečih ob mejah vzeti resno, varnost je tema, ki se tiče vseh. "Ljudje se morajo počutiti varne," meni. Je pa razlika, ali se postaviš na stran ljudi ali pa se poigravaš s temi strahovi. "Jaz sem navajena na to. Avstrija je tista država, ki je bila izumiteljica desničarskega populizma z Jörgom Heiderjem. To je fenomen, s katerim se soočamo 30 let in tudi vidimo, da ne prinese povsem nobenega rezultata. Kakšne ideje za rešitve pa nam ponujajo? Razpad Evropske unije ali kaj? To za nas ni pravi odgovor."

Mlinarjeva je bila v zadnjem mandatu kot evroposlanka del Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Ko je bila izvoljena v Evropski parlament (EP), smo rekli, da smo dobili še deveto slovensko poslanko. Kakšno pa je bilo sodelovanje z ostalimi slovenskimi poslanci? Kot je povedala, je imela največ stikov z Ivom Vajglom (ta je bil prav deloval znotraj politične skupine Alde) in Tanjo Fajon, v manjši meri pa tudi z Igorjem Šoltesom.

Zakaj pa bi se volivci v nedeljo odločili ravno zanjo? "Kar ponujam in mislim, da sem to dokazala, je, da sem solidno delala v EP v zadnjih petih letih, da imam dosti izkušenj in imam dobre veze. To je vse , kar ponujam slovenskim volilvkam in volivcem. Bomo videli, ali se bodo odzvali temu povabilu."

Kako uspešna je bila Mlinarjeva v EP? Raziskave jo postavljajo na 41. mesto, samo za primerjavo: najbližja poslanka iz Slovenije ji je Tanja Fajon na 96. mestu. V petletnem mandatu je imela 108 nastopov, od tega 81 govorov, ostalo pa so bile poslanske obrazložitve. Njena udeležba na glasovanjih je bila 90-odstotna.

Mlinarjeva tudi o 'sopotnici' Alenki Bratušek

Kako pa si je razložiti, da si je za sopotnico v Sloveniji izbrala Alenko Bratušek? Odgovor se skriva v letu 2013, ko je prvič zakorakala v avstrijski parlament. "To je bil trenutek velike časti, ker mi je pisala takratna predsednica vlade, mi čestitala in me povabila na pogovor. To ni samo po sebi umevno, v bistvu se je takrat začela ta najina pot. Nisem vedela, kam bo to privedlo, že takrat sem bila zelo navdušena, prav impresionirana nad njo in jo imam za izredno političarko."

Kako pa glede na nje ponesrečen govor v Evropskem parlamentu? "Moje stališče je čisto jasno. Takrat sem bila njena podpornica in sem vedno ostala podpornica. Mislim, da je bila huda napaka Slovenije in takratne vlade, da se ni postavila za svojo bivšo premierko. To se tako ne dela. Njen nastop je bil čisto soliden, so bili nastopi drugih sedanjih komisarjev, ki so bili veliko slabši ali kakorkoli že. To sploh ni noben kriterij, to je bivša predsednica vlade in gre tudi za spoštovanje do te pozicije."

'Ne razumem, zakaj se predsednik vlade vabilu ni odzval'

Ko je govora o arbitraži, pa Mlinarjeva meni, da se je o tej temi na ravni Evropskega parlamenta govorilo premalo. "To ni bila tema, na žalost, ker bi to lahko seveda ustrezno zlobirali."

V pogovoru z Mlinarjevo je bilo govora tudi o zavrnitvi odprtih vrat do govorniškega odra Evrope predsednika vlade Marjana Šarca tik pred volitvami.

"Ne razumem, zakaj se predsednik vlade temu vabilu ni odzval. V tem mandatu smo imeli te obiske redne, to je en forum, kjer lahko poveš svoja stališča. Slovenija ima odprta vprašanja, sploh kar se tiče arbitraže, terana in podobno. Tam bi lahko povedal svoj vidik in to, kar zastopa kot predsednik slovenske vlade."

Zakaj pa se bo Mlinarjeva zavzemala v primeru vnovične izvolitve za evropsko poslanko? "Da se dejansko borimo proti rušenju EU s strani skrajnih desničarjev. Vsakemu rečem, prosim, pojdite na volitve, prosim volite proevropske stranke, če volite mene, še boljše, ampak prosim dajte uporabiti to svojo pravico. Vemo, kar se zgodi, če se temu izogneš."

Po njenem je treba tudi zvišati vpliv Slovenije in bolj slišno zastopati to, kar si ljudje tukaj želijo. Med vsebinskimi zadevami, katerim se namerava posvetiti, pa so pravice žensk, ob tem pa socialne pravice upokojencev in drugih marginaliziranih skupin, kot pomembno temo je izpostavila tudi digitalizacijo z vidika reševanja socialnih izzivov.

Kdo torej je Angelika Mlinar in kakšna je bila do sedaj njena politična kariera? 

Angelika Mlinar je rojena v Žitari vasi, na Koroškem, v sosednji Avstriji. Po osnovni šoli je maturirala na slovenski gimnaziji, pravo je študirala na  Univerzi v Sarzbulguru (1988 do 1993) nato pa je študij nadaljevala v ZDA in doktorirala v Salzburgu na temo Ženske pravice kot človekove pravice. 

Med majem 2009 in julijem je bila 2010 generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev. Leta 2009 je postala tudi predstavnica stranke Liberalni forum. Na listi stranke je bila oktobra 2010 izvoljena v dunajski deželni parlament. Na državnozborskih volitvah leta 2013 pa je bila izvoljena za poslanko v zveznem parlamentu, ko je Liberalni forum nastopil v zavezništvu s stranko NEOS - nova Avstrija. Februarja 2014 je bila kot prva na listi stranke NEOS izvoljena v Evropski parlament, kjer je članica Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.