Anksioznost, depresija ... duševne stiske med mladimi vse pogostejše

Sicer povsem naravno sklepanje, da so 20-letniki v povprečju bolj zdravi od 40-letnikov, bi bilo v primeru duševnega zdravja napačno – in ne samo v Veliki Britaniji, pač pa tudi pri nas. "Podatki so v večji meri podobni kot pri nas, zagotovo opažamo povečanje stisk, težav v duševnem zdravju med mlajšo populacijo in seveda tudi mladimi odraslimi," pravi predstojnik Centra za duševno zdravje NIJZ Matej Vinko.

Britansko poročilo navaja, da je kar 34 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, poročalo o različnih simptomih duševnih motenj. "Do leta 2022 je bilo ocenjeno, da ima eden od treh mladih eno od pogostih duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija ali bipolarna motnja," razlaga Louise Murphy iz britanskega think tanka.

Zagotovo mlajši hitreje in pogosteje komunicirajo te stiske, pove Vinko, o njih pa sicer poročajo. "To je en del, drugi del je pa zagotovo povezan tudi s tem, da se okoliščine, v katerih živijo ti mladi odrasli, danes spreminjajo, če primerjamo z obdobjem deset, 20 ali 30 let nazaj."                  

Družabna omrežja, pandemija, težja dostopnost do osamosvojitve oziroma lastnega doma je samo nekaj izmed pomembnih okoliščin, ki so drugačne, kot so bile pred leti. S porastom duševnih stisk raste tudi poraba antidepresivov, ugotavljajo Britanci, a Vinko opozarja da je trend podoben v vseh evropskih državah, tudi pri nas. "Če sodimo kontekst drugih držav, pa ne sodimo med države, kjer bi se predpisovalo največ zdravil. Če govorimo o antidepresivih, jih že Avstrija glede na število prebivalcev predpisuje nekaj več kot trikrat več kot mi."

In kako ukrepati, ko se pokažejo prve težave? Mladi pogosto potrebujejo le razumevanje svojih čustev, pojasnjuje priznana psihologinja, specializirana za najstnike. "Samo izražanje čustev, da rečejo, sem anksiozen, razburjen, nesrečen. Že samo to zmanjša stres. Zato starši pogosto, ko nam otroci zaupajo svoje stiske, kot prvo reakcijo ponudimo nasvet, predlog, postavljamo vprašanja. Ampak, kar moramo vedeti, je, da najstniki želijo samo empatijo," razlaga klinična psihologinja in avtorica Lisa Damour. Da se počutijo varne, slišane, razumljene in sprejete brez dodatnega obsojanja.