Mimi Šegina iz Domžal je šokirana nad informacijo, da bo za ogrevanje plačala štirikrat več. "Za stanovanje s 70 kvadratnimi metri je bil novembra strošek z davkom in ostalimi dodatki za ogrevanje 55 evrov. Z isto porabo bi po novi ceni zdaj znesek znašal 211 evrov samo za ogrevanje, z ostalimi stroški pa okoli 300 evrov," je povedala in se vprašala, kako bo situacijo reševal upravnik. 

"Še bolj pa Petrol, ki je naš dobavitelj in je postal gluh na vsa naša vprašanja. Če ne bodo plačani računi, tudi oni tega denarja ne bodo videli," je dodala. 

Ljudje po državi že protestirajo, hodijo k upraviteljem in zavračajo položnice za ogrevanje, celo z grožnjami. "Dejansko so možnosti upravnikov omejene. Tudi sami so v podobni situaciji in ostajajo pred zaprtimi vrati," je dejal Boštjan Udovič, iz Zbornice za poslovanje z nepremičninami in pojasnil, da so prvi na seznamu oseb, ki sprejemajo pritožbe, a da sami ne morejo storiti nič. "Odvisni so od položnic, ki jih dobijo od dobaviteljev," je dodal.

Pojasnil je, da so od pristojnih – tako od agencije kot Ministrstva za infrastrukturo – zahtevali, da se vprašanje razreši, saj da gre za sistemski problem. "Dvig cen, ki je odvisen od dviga cen energentov na svetovnih trgov še razumemo, nikakor pa ne razumemo, da prihaja do diskriminatorne obravnave posameznih državljanov samo na podlagi tega, v kakšni večstanovanjski stavbi živijo. Od članov slišimo, da prihaja celo do razlik med etažnimi lastniki v popolnoma enakih večstanovanjskih stavbah z enakim ogrevanjem," je dejal in pojasnil, da je edina razlika v tem, če račun pride od upravnika ali pa je pogodba podpisana s strani enega od etažnih lastnikov. Dodal je, da je to nedopustno. 

V Novem mestu je novembra lani manjši blok z 10-imi stanovanji za ogrevanje plačal 186 evrov, novembra letos pa 615 evrov. To je v enem letu 330 odstotna podražitev. Na vprašanje, zakaj distributerji in prodajalci plina zbornice ne upoštevajo, je Udovič dejal, da ne ve. Pridobili so tudi pravno mnenje, da bi morali po zakonu plin za kurilnice in ogrevanje stanovanj plačevati po nižji gospodinjski ceni. Tako kažeta oba zakona, ki urejata to področje – tako Energetski zakon kot Zakon o oskrbi z električno energijo. Povedal je še, da čeprav se zakon zdi jasen, očitno ni povsem tako. "Nekako pa odgovornosti za to ne smejo nositi upravniki ali prebivalci," je še dodal. 

'Ping pong' odgovornih

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo prosili za odgovore ljudem, ki jim grozi, da bodo ostali to zimo v mrzlem. Pravijo, da so na to temo povedali že vse in nas preusmerili na Agencijo za energijo, kjer odgovarjajo, da so vse uredili in je za ta vprašanja pristojno ministrstvo. Gre torej za nekakšen 'ping pong' odgovornih, plačujejo in jezijo pa se ljudje.

Mimi Šegina je rekla še, da to ni samo njen problem, pač pa problem Miklošičeve, ki po njenih besedah šteje 480 gospodinjstev, okoli 1200 prebivalcev. "Upam, da nam bo pri tej problematiki vsaj prvi mesec, ko se še ne ve, kdo bo naprej naš dobavitelj, pomagala občina," je povedala in dodala še: "Pogodbe, ki jih imamo, so potemtakem ničvredne in če jih ne upošteva dobavitelj, ne vem, zakaj bi jih upoštevali potrošniki".

Glede morebitne skupinske tožbe je Udovič dejal, da je odvisno od etažnih lastnikov, ker upravniki delajo v njihovem imenu. "Situacija zna marsikaterega upravnika potisniti v zelo težek položaj. Dobavitelji večinoma ob podpisu pogodbe zahtevajo, da upravnik prevzame odgovornost za plačilo zapadlih računov," je pojasnil. 

Povedal je še, da so se obrnili tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije, od koder so odgovorili, da se strinjajo, da bi morali biti etažni lastniki upravičeni do gospodinjskega odjema. "Ampak morajo zadevo še malo bolj preučiti," je dodal. Povedal pa je še, da so tudi na Združenju stanovanjskih skladov, ki deluje v okviru zbornice, člani soglasno pritrdili stališču, da je treba prebivalce v večstanovanjskih stavbah šteti kot gospodinjske odjemalce.