Slovenija

Zaskrbljujoč trend: odpornost bakterij na antibiotike narašča

Ljubljana, 18. 11. 2026 13.05 pred 31 minutami 5 min branja 3

Antibiotik

Čeprav je Slovenija še vedno v družbi evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, pristojni opozarjajo na zaskrbljujoč trend naraščanja odpornosti bakterij, kar lahko ogrozi uspešnost zdravljenja pacientov. Analize kažejo tudi na izrazite razlike pri predpisovanju antibiotikov med slovenskimi regijami. Na vzhodu države denimo zdravniki predpišejo tudi do dvakrat več antibiotikov kot na zahodu.

Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih so pristojni na novinarski konferenci predstavili najnovejše podatke za Slovenijo in trenutne trende.

Bojana Beović, predsednica zdravniške zbornice in predsednica komisije za smotrno rabo antibiotikov pri ministrstvu za zdravje, je uvodoma pojasnila, da je odpornost mikrobov v javnosti še vedno slabo poznan pojem, ki pa bistveno vpliva na uspeh zdravljenja.

Kot je dejala, v Sloveniji nimamo veliko okužb z odpornimi bakterijami, se pa v zadnjih letih njihovo število povečuje. "Velik problem je denimo, če pride do okužbe kosti po poškodbi ali pa operaciji. Če gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh zdravljenja pa je dvomljiv," je opozorila. Antibiotiki, ki jih imajo zdravniki v takšnih primerih še na voljo, namreč pogosto niso tako učinkoviti kot zdravila, s katerimi bi lahko zdravili okužbo z občutljivo bakterijo. Posledice za bolnika so lahko trajne, lahko povzročijo tudi invalidnost.

Velik problem so tudi okužbe osrednjega živčevja. "Antibiotiki težko prehajajo v ta tkiva in tukaj imamo lahko ne samo neko invalidnost, ampak tudi bistveno, bistveno slabše izide," je opozorila Beovićeva. Opozorila je tudi na bolnike, ki jih čakajo velike operacije, kot je na primer presaditev ali intenzivno zdravljenje raka: Če je pri njih že pred začetkom zdravljenja prisotna odporna bakterija, obstaja tveganje, da bo povzročila okužbo.

Po besedah Beovićeve se skrb za učinkovitost antibiotikov začne že zunaj bolnišnic, kjer porabimo okoli 90 odstotkov vseh antibiotikov. "Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen, če želimo ohraniti občutljivost bakterij," je poudarila.

Ambulanta
Ambulanta
FOTO: Shutterstock

Zabeležili upad porabe antibiotikov

Zoran Simonović, ki na NIJZ vodi delovno skupino za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil, je povedal, da so v Sloveniji v lanskem letu po nekaj letih rasti zabeležili upad porabe antibiotikov. Želijo si, da bi bila do leta 2030 poraba manjša za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019, torej pred pandemijo covida-19.

"Spodbudno je, da v Sloveniji porabimo približno tretjino manj antibiotikov, kot je to povprečje v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru," je dejal. V lanskem letu je skupna poraba znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na 1000 prebivalcev, kar Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo antibiotikov v EU.

V Avstriji je poraba antibiotikov še nižja kot v Sloveniji, medtem ko jih na Hrvaškem in v Italiji porabijo več.

Več antibiotikov predpisujejo na vzhodu

Po besedah Simonovića je zanimiv podatek, da je v Sloveniji izrazita razlika v predpisovanju antibiotikov med regijami. V osrednjeslovenski regiji so v lanskem letu vsaj en recept za antibiotik predpisali približno 23 odstotkom prebivalcev, v pomurski regiji pa 31 odstotkom. Razlike so opazne tudi pri predpisovanju antibiotikov otrokom. Pri otrocih do 14. leta starosti je razlika med območji z največjim in najmanjšim predpisovanjem skoraj dvakratna, pri čemer je Simonović izpostavil Pomurje in severno Primorsko.

Kot je pojasnil, bi te razlike težko pripisali pogostejšemu zbolevanju za bakterijskimi okužbami. "Zagotovo je potrebno iskati razloge v načinu predpisovanja teh zdravil," je dejal in dodal, da bo potrebno opraviti dodatne analize, hkrati pa zdravstvenim delavcem zagotoviti podporo pri odločanju, kdaj je antibiotik potreben in kdaj ne.

Poleg zmanjševanja porabe antibiotikov je pomembno tudi preprečevanje okužb. Manj kot je bakterijskih okužb, manj je namreč potrebe po zdravljenju z antibiotiki, je dejal. "Manj kot je nasplošno okužb v populaciji, manjša možnost je, da pride do napačnega predpisovanja oziroma nepotrebnega prepisovanja antibiotikov ob virusnih respiratornih okužbah. Tako da zelo pomembno je za populacijo tudi, da preprečujemo okužbe."

Pozval je, da antibiotike uporabljamo le takrat, kadar nam jih predpiše zdravnik, morebitne ostanke pa oddamo v lekarni in jih ne hranimo "za vsak slučaj". "Vedno jih uporabljamo le na podlagi predpisa s strani zdravnika, ker smotrna raba antibiotikov je ključ do tega, da ohranjamo učinkovitost antibiotikov za takrat, ko jih seveda potrebujemo."

Pristojni pozivajo k preudarnosti pri predpisovanju antibiotikov.
Pristojni pozivajo k preudarnosti pri predpisovanju antibiotikov.
FOTO: Shutterstock

Odpornost na antibiotike narašča

Klinična mikrobiologinja Helena Ribič je pojasnila, da v medicinskih mikrobioloških laboratorijih dnevno analizirajo bakterije in njihovo občutljivost ali odpornost na antibiotike. Analizirajo vzorce bolnikov, kot denimo brise ran, žrela, urina in drugo. Rezultati spremljanja občutljivosti bakterij v Sloveniji po njenih besedah niso optimalni.

"Podatke imamo za leto 2025 in trend ni ugoden. Odpornost se povečuje, sicer situacija zaenkrat še ni alarmantna. Lahko pa se to zgodi, v kolikor ne bomo ustrezno izvajali ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb in odpornosti na antibiotike," je opozorila.

Širjenje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ogroža sodobno medicino kljub napredku v boju proti bakterijam, odpornim na zdravila, je v tem tednu opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Ob tem je pozvala države, naj v okviru tedna ozaveščanja od 18. do 24. novembra okrepijo prizadevanja za boj proti odpornosti na zdravila.

Okužbe med bivanjem v bolnišnici

Tveganje za okužbe predstavlja tudi zdravstvena oskrba, ne samo v bolnišnicah, ampak v vseh zdravstvenih dejavnostih.

"Slovenija ima kar težave na tem področju zaradi različnih razlogov. V zadnji evropski presečni raziskavi je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 odstotka bolnikov v slovenskih bolnišnicah. To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017. Vemo pa, da se je vmes zgodil tudi covid," je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc, predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.

Na katerikoli dan v letu v evropskih bolnišnicah leži okoli 100.000 ljudi z bolnišnično okužbo, v Sloveniji pa okoli 400. "To letno pomeni, da bo zbolelo oziroma dobilo bolnišnično okužbo več kot 10.000 bolnikov v slovenskih bolnišnicah. Seveda se vse bolj okužbe ne končajo dobro in predstavljajo poleg tega, da so nevarne tudi dolgotrajne hospitalizacije in seveda veliko trpljenje za tistega, ki je takšno okužbo dobil," je dodala.

Z doslednim izvajanjem ukrepov bi sicer lahko preprečili vsaj 30 do 50 odstotkov vseh bolnišničnih okužb, je dejala. Za to potrebujemo usposobljene zdravstvene delavce, infrastrukturo, ki zmanjšuje možnost prenosa okužb, ter pravočasno prepoznavanje bolnikov, ki so nosilci odpornih bakterij.

Ob tem je opozorila na pomanjkanje ustreznega kadra. Samo polovica slovenskih bolnišnic namreč izpolnjuje kadrovske normative za medicinske sestre pri obvladovanju bolnišničnih okužb, primanjkuje tudi zdravnikov, je poudarila. Pomembna ovira so tudi prostorske razmere. "Za preprečevanje prenosa je eden od pogojev tudi enoposteljna soba. Slovenija je žal na repu po številu enoposteljnih sob v Evropi," je zaključila Lejko Zupanc.

Razlagalnik

Prvi antibiotik, penicilin, je leta 1928 odkril škotski znanstvenik in mikrobiolog Alexander Fleming. Opazil je, da plesen vrste Penicillium notatum v posodi z bakterijami uničuje kulturo zlatorumenih stafilokokov. Čeprav je Fleming odkril njene protibakterijske lastnosti, pa sta minili še dve desetletji, preden sta Howard Florey in Ernst Chain uspela penicilin proizvesti v čistih količinah, primernih za množično zdravljenje ljudi.

Antibiotiki so zdravila, namenjena izključno uničevanju ali zaviranju rasti bakterij, saj delujejo na celične strukture, ki jih imajo izključno bakterije, kot sta celična stena ali specifični encimi za sintezo beljakovin. Virusi imajo povsem drugačno zgradbo, saj nimajo lastne celične strukture, temveč se razmnožujejo z ugrabitvijo gostiteljskih celic. Zato jemanje antibiotikov ob prehladu, gripi ali drugih virusnih obolenjih nima nikakršnega učinka in le po nepotrebnem spodbuja odpornost bakterij.

Odpornost bakterij na antibiotike se razvija z naravnimi genskimi mutacijami ali s prenosom genov med različnimi vrstami bakterij. Ko so bakterije izpostavljene antibiotiku, tiste, ki imajo naključno genetsko prilagoditev, preživijo in se naprej razmnožujejo, medtem ko občutljivi sevi odmrejo. Prekomerna ali napačna raba antibiotikov ta proces močno pospeši, saj ustvarja močan selekcijski pritisk, ki izbira odporne bakterije in jih dela neobčutljive na zdravljenja.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.
Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Vlada za v. d. generalnega direktorja policije imenovala Simona Slokana

Koalicija o 'začetku nečesa novega', opozicija o 'amerikanizaciji'

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI3

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

bor99
18. 11. 2026 13.39
če pa folk za virozo antibiotike papa
Vera in Bog
18. 11. 2026 13.37
Farmacija je strup, kemija nikoli človeka ne more pozdraviti.
SpamEx
18. 11. 2026 13.25
Sedaj je jasno zakaj imajo svečke z vzhoda kognitivne težave, ker jim antibiotiki uničujejo črevesno mikrobioto.
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083