Pred tremi leti so judje v Sloveniji doživeli zadnji odprti napad. Skupina skinov je na judovsko skupnost poslala grozilno pismo, nam je povedal predsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Andrej Kožar Back. Pred sedmimi leti pa so neznanci na judovsko grobove v Ljubljani narisali kljukaste križe.
Fizičnih napadov na jude v Sloveniji ni bilo, kljub temu pa je, poudarja Kožar, v zadnjem času v medijih in v javnosti mogoče zaslediti naraščajoče število verbalnih izpadov proti judom. "To vznemirja predvsem starejše ljudi, mlajši pa čakamo, da to mine," je pojasnil Kožar Back, ki meni, da je takšen 'trend' mogoče opaziti po vsej Evropi. Kožar Back je prepričan, da ne gre za strah vzbujajočo stvar, saj predvideva, da naj bi se nestrpnost umirila v nekaj letih. V Evropi in tudi v Sloveniji je mogoče zaznati val nestrpnosti, ki je usmerjen proti vsem manjšinam Romom, muslimanom, judom…, pojasnjuje predsednik judovskega društva v Sloveniji, zato meni, da ne moremo govoriti o novem valu nestrpnosti, ki bi bila usmerjena zgolj na judovsko skupnost.
Nestrpnost tudi do drugih manjšin
Vzroke za nestrpnost do omenjenih manjšin pa lahko iščemo v trenutnih socialno političnih razmerah doma in po svetu. Konflikti na Bližnjem vzhodu so razlog za negativna čustva do judov, boj proti terorizmu se je prelevil v boj proti vsemu kar je muslimansko, kar v Sloveniji podpihuje tudi vprašanje gradnje džamije v Ljubljani. Romska manjšina v Sloveniji, zakonom navkljub, v občini Grosuplje še vedno nima svojega predstavnika v občinskem svetu, njihove bivalne razmere pa se v mnogih primerih še vedno zelo zelo slabe. Rasistične skupine, kot so skini, napadajo tudi temnopolte v Sloveniji, eden odmevnejših primerov se je zgodil pred dvema letoma, ko so v središču Ljubljane pretepli dva Afričana. Z nestrpnostjo pa se soočajo tudi druge skupine družbe, kot so homoseksualci in podobno.
Nekateri pričakujejo, da se bodo razmere v Sloveniji izboljšala z vstopom v EU, ki pa žal zadnje čase prav tako vse bolj odkrito kaže svojo netolerantnost.
Nestrpnost po Evropi
Evropa, ki nastaja, je "unija manjšin", v kateri nobena nacionalna, etnična, verska ali kulturna skupina ne sme prevladati nad drugimi, je v nastopu na konferenci o antisemitizmu, ki je v četrtek potekala v Bruslju, dejal predsednik Evropske komisije Romano Prodi. "Zagotoviti moramo, da bo unija, ki jo gradimo, tudi unija raznolikosti," je še pozval Prodi. Konferenca je bila eden od korakov h krepitvi strpnosti v Evropi, saj so bili k sodelovanju povabljeni številni predstavniki EU, judovskih organizacij, muslimanov in katolikov, odprta pa je bila tudi za širšo javnost.
Kljub temu pa nedavno sprejeti francoski zakon, ki v javnih šolah prepoveduje nošenje muslimanskih naglavnih rut, judovskih čepic ali večjih katoliških simbolov, kaže na nestrpnost tudi v 'evropski' Franciji. Župan Londona je v izjavi za medije, ki jo je dal prejšnji vikend, novi zakon ocenil kot nadvse neprimernega. Sam je prepričan, da je bil sporni zakon sprejet le zato, da bi se umirilo francosko skrajno desnico, ki se bori proti nebelim francoskim državljanom in jih skuša predstaviti kot nevarnost francoski družbi.
