Obvezno služenje vojaškega roka je ukinjeno predčasno, 9 mesecev prej, kot je bilo rečeno. Zakaj ste tako hiteli? Kaj je bil poglavitni razlog?
Ne bi rekel, da smo tako hiteli. Kot veste je bila ključna odločitev sprejeta v letu 2001, od takrat naprej pa se vsako leto približujemo k uresničevanju tega cilja. Moram povedati, da je bil projekt zelo zahteven in je še vedno zelo zahteven, tako da bomo nekatere stvari uresničevali še v prihodnje.
Januarja prihodnje leto boste začeli izvajati prostovoljno služenje. Za kaj natančno gre?
Pri prostovoljnem služenju gre za to, da slovenska država omogoči svojim državljanom in državljankam uresničitev svojih državljanskih pravic, da se lahko usposobijo za obrambo pri morebitni obrambi domovine. Prav tako pa gre za drugi pomembni razlog, da v Sloveniji tudi skozi prostovoljno služenje čim bolj in čim prej uveljavimo moderen demokratični model civilno-vojaških razmerij, kjer gre za primat, za nadvlado oziroma nadzor civilne oblasti nad vojaško.
Kakšno je zanimanje za prostovoljno služenje?
Zanimanje je zaenkrat dobro, kar nekaj deset kandidatov in kandidatk že čaka, da bomo pričeli s služenjem.
Je to razlog za ukinitev obveznega služenja?
Ne, razlogov za to je bilo več. Projekt je zelo kompleksen, zapleten. Mi smo morali v tem času narediti mnogo, znotraj vojske je bilo potrebno integrirati in centralizirati vojaško infrastrukturo, kadrovsko smo morali popolniti nekatere enote in tako dalje. Skratka mislim, da gremo s pravim tempom naprej.
Kakšno je zanimanje za poklicno vojsko? Samo letos naj bi jih zaposlili 500…
Zanimanje za poklicno vojsko do sedaj je bilo dobro. V zadnjih dveh letih in pol smo zaposlili več kot 1000 vojakov in vojakinj, tako da je zaenkrat zanimanje dobro. Naš cilj pa je, da slovensko javnost celovito obvestimo o naših ciljih in namenih, torej da uveljavimo v Sloveniji moderen atraktivni vojaški poklic.
Preučujete menda tudi možnost, da bi vojska skupaj s policijo varovala prihodnjo schengensko mejo. Ali to pomeni, da se vojska vrača v karavle?
Številne države oziroma večina držav po svetu ima urejen odnos med svojimi državnimi inštitucijami, tudi med vojsko in policijo, vse države članice EU imajo tako urejeno. Posebej pa imajo to urejeno štiri države: Avstrija, Italija, Francija in Grčija. Tudi v Sloveniji razmišljamo o tem projektu. Gre pa preprosto za to, da gre za neko delitev dela med vojsko in policijo, v miru poudarjam, pri nadzoru schengenske meje.